Najbolj šarmantno, najslajše, mesto z najbolj ohranjenim srednjeveškim jedrom na Slovenskem…
S temi besedami se od mesta na Gorenjskem poslavljajo številni turisti in naključni obiskovalci in hkrati napovedujejo svoj ponovni obisk.
Skupina SSD je mesto superlativov obiskala 14. aprila letos. Na avtobusni postaji so nas pričakali dijaki Srednje gostinske in turistične šole z mentorico Marjano Kralj. Po predstavitvi smo se v spremstvu mladih turističnih vodičev podali na ogled mesta. Vodili so nas suvereno, strokovno in hkrati mladostno prisrčno.
Maketa mesta
Kot se spodobi, smo najprej pristali pri mestni maketi, ki nam je pokazala mesto med 16. in 19. stoletjem. Imelo je ozidje, obrambne stolpe in jarek, ki je zdaj nadzidan in edini ohranjen na Slovenskem. Naselje je zraslo na rečnih terasah nad sotočjem Save Dolinke in Save Bohinjke. Prav zaradi svoje lege Radovljico imenujejo tudi najbolj osončeno mesto na Gorenjskem! Megla se namreč hitro razprši.
V manjšem parku smo postali pri spomeniku Antonu Tomažu Linhartu, ki je izdelan v obliki gledališkega odra in knjige, v sredi pa je profil našega prvega dramatika.
Drevored
Pot smo nadaljevali mimo Grajskega dvora, prvega hotela v mestu in nato skozi Grajski park, ki se nahaja pred vstopom v staro mestno jedro Radovljice. V parku je zanimiv gabrov drevored. Grajski park je ostanek nekdanjega graščinskega baročnega vrta. Meščani in okoličani so vrt imenovali Paradiž (limone, pomaranče). Agrume so stregli udeležencem Ljubljanskega kongresa 1821. V parku lahko vidimo ostanke nekdanjega zidu in grobišče NOB. Unikatne kovane luči (lokalni oblikovalci in kroparski kovači) osvetljujejo pot ob drevoredu, park ob spomeniku Antonu Tomažu Linhartu.
Sprehod po mestnem jedru – Linhartov trg
Na vhodu staro mestno jedro stoji Savnikova vila, ki jo je projektiral arhitekt, domačin, Ivan Vurnik. Sprehodimo se po čudovitem Linhartovem trgu, ki ponuja vpogled v tipično meščansko arhitekturo med 16. in 19. stoletjem. Na obeh straneh so lepo vzdrževane srednjeveške in renesančne hiše. Te so: rojstna hiša prvega slovenskega dramaturga in zgodovinarja Antona Tomaža Linharta, Šivčeva, najznamenitejši primerek srednjeveškega poznogotskega stavbarstva v celi Sloveniji Prepoznamo jo po freski na fasadi, ki predstavlja usmiljenega Samarijana. Sledijo: Lectar, restavracija, hotel ter muzej medenjakov, Vidičeva hiša (kavarna in slaščičarna), pa Malijeva hiša, z značilno fasado in nadstropnim pomolom. Pred vhodnimi vrati je na stebre oprt pomol – klop pod njim je služila kot sramotilni steber; v njej je delovala strojarska delavnica (irhovina, belo usnje strojenje krzna). Na trgu stoji tudi spomenik mestni dobrotnici Josipini Hočevar.
Muzeja
Radovljiška Graščina gosti Čebelarski muzej, med drugim hrani 900 panjskih končnic in Mestni muzej, ki ima stalno razstavo o življenju in delu A. T. Linharta. Oba smo obiskali.
Cerkev in kapela (bunker)
Cerkev sv. Petra, ki je zavetnik mesta pritegne pogled vsakega obiskovalca, tudi umetnostnega zgodovinarja dr. Ceneta Avguština (kip).V bližini je še kapela sv. Edith Stein, poljske nune, ki se je spreobrnila iz židovske v krščansko vero in svoje življenje končala v taborišču Auschwitz. Papež jo je proglasil za svetnico. Kapela svetnice je v Radovljici simbolično umeščena v bunker iz druge svetovne vojne.
Ivan Vurnik
Obstali smo tudi pred hišo znamenitega meščana Ivana Vurnika, ki je ob Plečniku in Fabianiju najvidnejši slovenski arhitekt 20. stoletja. Pustil je neizbrisne sledove v svojem rojstnem mestu, v Ljubljani, v Trstu, na Golniku, v Mariboru in drugod.
Čokolada
Danes je Radovljica tudi mesto čokolade , tako smo obiskali tudi sladko Čokoladnico.
Zahvalili smo se mladim vodičem in jim zaželeli veliko uspeha v šoli in življenju. Vtise delimo tudi z vami in vam priporočamo, da obiščete čudovito, a mirno gorenjsko mestece Radolco, kot ji pravijo domačini in sosedje. Ne bo vam žal! Oglejte si tudi fotografije naših odličnih fotografov.
Beležila, M. Gaberšnik
Fotografije: Irena, Ivanka, Lidija in Mirjam Č.
