DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE
- 2023 Skrivnosti lesenega kovčka – knjiga
- 2022 Zelišča iz narave, z domačega vrta ali balkona – knjiga
- 2021 Dober tek! Okusi starih jedi na ilirskobistriškem – knjiga
- 2019 NAŠE SLEDI – Šopek spominov iz Kulturne klepetalnice – knjiga
- 2018 Ročna dela kot tradicija in izziv – knjiga
- 2017 Tječe, tječe bistra uoda – knjiga
- 2016 Izginjajoča znanja – od sadja do mošta – knjiga
- 2014 Kaj nam sporoča stara kuhinja –knjiga
- 2013 Po Bistriškem – lahkih nog naokrog
OSTALI PROJEKTI
- 2023 Kruh nas povezuje – knjiga
- 2020 KOČICA – TEPEMOK – knjiga
- 2020 Razvoj modela za izvajanje dnevnih oblik bivanja na kmetiji
leto 2023
»SKRIVNOSTI LESENEGA KOVČKA«
Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici
Z raziskovalnim projektom »SKRIVNOSTI LESENEGA KOVČKA« smo se tako kot že vrsto preteklih tudi letos pridružili Dnevom evropske kulturne dediščine, katerih tema je bila »Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici«.
Ko smo se odločali za omenjeni projekt in izdajo istoimenske knjige smo imeli v mislih malo drobno knjižico s predstavitvijo ene same obrti skozi več generacij. Ko pa je delovna skupina, imenovana v mesecu aprilu v sestavi: Ivanka Bratovič, Irene Štembergar, Marije Gaberšnik in Nije Šircelj, na podlagi vsebinske zasnove začela z raziskovanjem, zbiranjem, urejanjem in pisanjem prispevkov, je nastala zanimiva, prečudovita in obsežna knjiga o dediščini, ki vključuje tradicionalne obrti in gospodarske veščine ter znanja in prakse povezane z lesom, dopolnjena z današnjim novim znanjem, novo ustvarjalnostjo, umetnostjo in novim oblikovanjem. K sodelovanju so povabile vse člane univerze. Bil je presenetljiv odziv. Veliko jih je posredovalo svoje zanimive zgodbe, nekateri pa so predlagali osebe-informatorje z zanimivimi zgodbami in spomini. Vse to je napisano v knjigi, ki vam jo sedaj tudi predstavljamo.
Knjiga je nastala s prostovoljnim delom članov univerze in zunanjih udeležencev-informatorjev. Prispevke je zabeležilo 17 avtorjev. Podatke je posredovalo 33 pripovedovalcev. Opisanih je 55 prispevkov. Knjiga je opremljena z več kot 220 fotografijami. Fotografijo za naslovno stran je prispeval Andrej Udovič.
Ob zaključku projekta je bila knjiga, ki bo bogato lokalno dediščino ohranila tudi za naše zanamce, predstavljena tudi širši javnosti.Ob tej priložnosti so bili razstavljeni tudi nekdanji in sedanji mizarski pripomočki, leseni predmeti iz preteklosti ter današnji uporabni ali okrasni predmeti. Predmete je prispevalo štirinajstih razstavljavcev.
leto 2023
KRUH NAS POVEZUJE
V projektu »Kruh nas povezuje« je Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica izdala lično knjižico z enakim naslovom. Oblikovali smo nov študijski program K(r)uharije, ki bo vključen v program izobraževanja novega študijskega leta 2023/2024.
Simon Urbančič. s.p. je v okviru projekta nabavil konvekcijsko pečico za peko kruha, aparat za gnetenje kruha in kogeneracijsko peč za soproizvodnjo električne in toplotne energije.
Osnovna šola Miroslava Vilharja Postojna je nabavila opremo za gospodinjsko učilnico oziroma za ureditev kuhinjskega otoka, ki je namenjen uporabi učencem s posebnimi potrebami.
Društvo Vascom, Zavod za informiranje in videoprodukcijo, Pivka, ki je skrbel za promocijsko aktivnost pri izvajanju projekta, pa je pripravil več petnajstminutnih televizijskih reportaž o projektnih aktivnostih ter posnel dokumentarni film, v katerem so prikazane lokalne zgodbe v zvezi z mlini, žiti, običaji, pripravo in uživanjem kruha nekoč in bil 15.6.2023 premierno predstavili v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici.
Projektje bil izbran na podlagi javnega poziva za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS med Snežnikom in Nanosom v letu 2021-2023, ki se financirajo iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Nosilni partner projekta je bilo društvo VASCOM, Zavod za informiranje in videoprodukcijo Pivka, pridruženi partnerji pa so bili Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica, Simon Urbančič, s.p. in Osnovna šola Miroslava Vilharja Postojna.
Povezali smo se, ker smo prepoznali izkušnje in potrebe posameznega partnerja in skupne cilje pri razvoju novih storitev in programov. V okviru univerze se je razvil nov študijski program K(r)uharije. Program vključuje zgodbe o žitu in kruhu skozi čas, običaje, vezane na pripravo in uživanje kruha, odnos do kruha nekoč in danes, delavnice peke kruha iz različnih vrst moke.
V tem času je bil izveden praktični del peke kruha, ki je potekal v Gostilni pri Matetu, katere lastnik je Simon Urbančič in je v okviru projekta nabavil opremo za pripravo testa in peko kruha. Z njim smo sodelovali tudi pri razvoju nove turistične storitve, doživljajske delavnice priprave kruha za turiste, ki iščejo storitve in produkte, ki zagotavljajo edinstveno izkušnjo in nagovarjajo čustva. Delavnice, pri katerih zaživijo vsi čuti, bodo podprte tudi s pripovedovanjem zgodb o pripravi kruha nekoč, o obstoju mlinov na tem območju, običajih in navadah, drugih zanimivostih ter ogleda mlinov (Hodnikov, Novakov mlin), vasico Malni idr.
Pri pilotni izvedbi novega študijskega programa je bilo organiziranih pet delavnic peke kruha. V štiri delavnice smo vključili otroke s posebnimi potrebami podružnične šole Osnovne šole Miroslava Vilharja Postojna, ena delavnica peke kruha iz kvašenega testa različnih vrst moke pa je bila organizirana za članice univerze. Učencem je bil predstavljen gostinski poklic: natakar, kuhar in pek. Otroci pa so se preizkusili v postavljanju pogrinjkov.
leto 2022
DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE IN TEDEN KULTURNE DEDIŠČINE
Tudi v letu 2022 smo sodelovali v projektu Dnevi evropske kulturne dediščine 2022, ki ga Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije izvaja že 32. leto. Letošnja tema je bila“Trajnostna dediščina”. Evropskemu geslu se je dodal še drug pomen, saj z našimi trajnostnimi dejanji pripomoremo k temu, da bo dediščina vz-trajala tudi v prihodnosti.
Dediščina je vedno bila in je trajnostna. Izhaja iz človeka, družine, prenašanja tradicij in znanj, z uporabo virov iz lokalnega okolja. Zato nam je lahko navdih na mnogih področjih našega življenja v sedanjosti in s tem lahko postane osnova za našo trajnostno prihodnost.
To je tudi eden izmed razlogov, da se je študijska skupina Spoznavajmo svet in domovino odločila za letošnjo temo: “Zelišča iz narave, z domačega vrta ali balkona”, saj so zelišča trajna in njih korenine segajo daleč v človeško preteklost. V zdravilne namene so se uporabljala že 6000 let pred n.š.. Te iste rastline se še danes nabirajo, gojijo in uporabljajo v medicinske namene, kulinariki, kozmetiki, kot barvila.
Opisanih je 55 zelišč. Poleg opisa in uporabnosti zelišč v zdravilstvu in kulinariki, so vsakemu zelišču dodani tudi že nam znani in novi sodobni recepti
leto 2021
DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE: Dober tek!
S knjigo poimenovano »Dober tek! Okusi starih jedi na ilirskobistriškem« se je Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica pridružilo aktivnostim ob imenovanju Slovenije za nosilko naziva in projekta Evropska gastronomska regija v letu 2021.
Ministrstvo za kulturo se je projektu pridružilo z Dnevi evropske kulturne dediščine, ki so bili vtem letu posvečeni z gastronomijo povezani kulturni dediščini: Gastronomska dediščina za vse. Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje se je, že sedmo leto, pridružilo Dnevom evropske kulturne dediščine, ki jih izvaja Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Letošnja dnevi so posvečeni gastronomski dediščini na temo: Dober tek!
Zavedamo se pomena ohranjanja, varovanja in prenosa kulturne dediščine, identitete in tradicije kulinarike naše lokalne skupnosti, zato smo ob tej priliki tudi izdali omenjeno knjigo.
Z zapisom smo želeli ohraniti recepte in jedi, ki so se iz roda v rod ohranjale največ le z ustnim izročilom. Želimo jih prenesti tudi na poznejši rod (zanamce), saj imajo tradicionalne lokalne jedi širše in trajnejše učinke ter prispevajo k vzgoji za primerno, kakovostno in ustrezno prehranjevanje z uporabo domačih pridelkov, kar je še posebno pomembno v sedanjem zelo hitrem času življenja.
Projekt je bil usmerjen v povečevanje kakovosti življenja. Vključuje priložnost za izobraževanje na področju zdravega in sonaravnega bivanja ter trajnostnega razvoja gastronomije.
V okviru teme Dober tek! smo želeli s študijsko skupino Spoznavajmo svet in domovino ter učenci Osnovne šole Tone Tomšič Knežak in Turistično kmetijo Jenezinovi odkrivati recepte za okušanje dediščine, priprave ter uživanja vsakodnevnih in prazničnih jedi ter spoznati šege in navade povezane s hrano v občini Ilirska Bistrica.
Raznolikost hrane je tudi kulturna raznolikost, saj nam posamezne jedi omogočajo spoznavanje lokalnih in regionalnih dnevnih rutin in prazničnih letnih časov. Zelo pomemben je razvoj raznolikosti hrane, ki podpira samooskrbo, živila in jedi, ki temeljijo na lokalnih in regionalnih značilnostih hrane.
Naši stari starši ter pradedki in prababice so jedli doma pridelano sezonsko hrano. Danes so v naši kuhinji stare domače jedi zamenjale številne druge raznovrstne jedi, predvsem hitro pripravljene jedi. Zadnje čase pa se vse bolj vračamo k tradicionalnim, ljudskim jedem in okusom. Še posebno to velja v času epidemije – koronavirusa, ko veliko več časa preživimo doma in tako posvetimo več časa kuhanju tradicionalnih kakovostnih jedi. Tako se ohranjajo nekatere tradicionalne jedi v izvirni obliki, druge se spreminjajo in prilagajajo sodobnemu času.
V starih časih je bil zelenjavni vrt ob hiši nekaj samoumevnega. Pozneje nas je življenje zaradi prevelikih obremenitev dela in pomanjkanja časa močno odvrnilo od vrtnarjenja. Leti 2020 in 2021 sta bili zaradi epidemije vse prej kot običajni leti. Poleg omejitev pa je epidemija prinesla tudi nekaj pozitivnega, dobrega in ljudje se znova vračajo k vrtnarjenju in pridelovanju hrane na domačem vrtu. Marsikatera zelenica se je spremenila v nove zelenjavne gredice. Na vrtovih se vse več pojavljajo tudi povsem novi vrtnarji začetniki. To še bolj potrjuje slogan »z vrta na krožnik«, ki ni samo načelo, ampak tudi način našega življenja.
V knjigi, ki pisno predstavlja raznoliko premično dediščino našega okolja, smo predstavili tradicionalne, lokalne jedi glede na: letne čase, kmečka opravila, navadne dni, nedelje, praznike in posebne dogodke.
Knjigo smo obogatili s starimi recepti naših non/babic. Osnovno besedilo smo popestrili z zgodbami in običaji iz naših krajev in jo opremili s številnimi fotografijami jedi, ki smo jih tudi sami pripravili in okusili.
leto 2020
KOČICA – TEPEMOK – knjiga
Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica in Osnovna šola Dragotina Ketteja sta izdali pravljico »KOČICA – TEPEMOK« v slovenskem in ruskem jeziku. Pravljico so iz ruščine prevedli člani študijske skupine ruskega jezika, katero vodi mentorica Meta Frank. Ilustracije so ustvarili učenci osnovne šole. Ob izdaji pravljice so učenci osnovne šole nameravali predstaviti širši javnosti tudi istoimensko igrico. Na osnovni šoli kot tudi na univerzi pa je bila predvidena razstava vseh slik, ki so jih na omenjeno temo narisali številni učenci osnovne šole, žal pa je koronavirus preprečil vse nadaljnje aktivnosti.
leto 2020
RAZVOJ MODELA ZA IZVAJANJE DNEVNIH OBLIK BIVANJA NA KMETIJI
Mnogi se še spomnijo, da so včasih na kmetijah živele skupaj različne generacije in vsaka na svoj način prispevale k dinamiki gospodinjstva. Čeprav starejši niso mogli več kot nekdaj sodelovati pri vsakodnevnih opravilih, so vseeno ostali del družine, preživljali čas z vnuki ali pa poskrbeli za lažja opravila. Sodoben način življenja je to korenito spremenil, se pa zaradi staranja prebivalstva in slabšanja pogojev za življenje starejših, ki se pogosto srečujejo z izoliranostjo in osamljenostjo, ponovno pojavlja težnja, da bi kmetije postale prostor za medgeneracijsko druženje.
Na kakšen način bi lahko kmetije odprle svoja vrata za dnevno bivanje starejših, smo preverjali v okviru dvoletnega projekta »Razvoj modela za izvajanje dnevnih oblik bivanja na kmetiji«, ki se je zaključil letos novembra.
Projekt je vzpostavil pogoje za začetek izvajanja storitev dnevnih oblik bivanja starejših na kmetiji. S sofinanciranjem Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in sodelovanjem Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje iz Ilirske Bistrice je bil preizkušen tudi v praksi. V projektu so sodelovali štirje partnerji – Kmetija Volk s Suhorja, Kmetija Faturjevi iz Drskovč, Dom upokojencev Izola in Kmetija Jernejevi iz Slavinj (s postojnskega območja).
Skupina naših članic je bila pri realizaciji tega projekta ob obiskih kmetije Jernejevi iz Slavinj in kmetije Volk na Suhorju vključena v nekatera kmečka opravila primerna za starejše, ki so še samostojni in ne potrebujejo celodnevne oskrbe,
Projekt ocenjujemo kot zelo dober in inovativen. Je zelo dobra ideja za preživljanje dnevnega varstva starejših organiziranega kot pomoč na kmetiji, saj ugotavljamo, da je v našem predvsem mestnem okolju, veliko starejših osamljenih, brez pomoči, živečih v stanovanjskih blokih, kjer sosed ne pozna soseda, si pa želijo druženja in vključitev v njim primerne aktivnosti, saj bi na tak način pripomogel k aktivnemu preživljanju vsakdanjika, čim daljši samostojnosti posameznika v svojem domačem okolju, razbremenitev svojcev in bi bistveno prispeval k boljšemu preživljanju jeseni njihovega življenja.
Skupina ugotavlja da:
- so v to obliko dnevnega varstva lahko vključene le starejše osebe, ki so še dokaj samostojne in zdrave
- je to varstvo lahko vsak dan, lahko pa tudi samo dan ali par dni na teden
- bi glede na finančno situacijo in razmere starejših morala biti storitev dnevnega varstva brezplačna
- je uporabnikom v času dnevnega varstva zagotovljena prehrana (zajtrk, malica, kosilo); če bi bila plačljiva je cena minimalna
- bi moralo biti dnevno varstvo na kmetiji organizirano v domačem kraju oziroma blizu doma uporabnika, saj prevoz predstavlja precejšnjo oviro za uporabnike te storitve
- bi moral biti uporabnikom zagotovljen brezplačni prevoz
- bi storitve dnevnega varstva na kmetiji in prevoza morala sofinancirati oziroma subvencionirati država ali lokalna skupnost.
leto 2019
Dnevi evropske kulturne dediščine, Projekt “dediščina # umetnost # razvedrilo”
Leta 2019 smo se pridružili projektu Dnevi evropske kulturne dediščine, in to z izdajo in predstavitvijo publikacije »NAŠE SLEDI – Šopek spominov iz Kulturne klepetalnice«.
Projekt “dediščina # umetnost # razvedrilo” je vključeval teme, s katerimi se srečujejo tudi študijske skupine univerze, med njimi je tudi skupina Kulturna klepetalnica, ki jo obiskujejo ljubitelji kulture in umetnosti. V okviru te skupine se je v njenem 18-letnem obdobju odvilo več kot 200 dogodkov, povezanih s to temo. Člani se srečujejo z dediščino, kulturo, umetnostjo in seveda so vsi ti dogodki povezani tudi z razvedrilom in druženjem.
Sledi, ki jih je zaznamovalo tako življenje, kot tudi delo in aktivnosti članov študijske skupine in gostov Kulturne klepetalnice, smo opisali v publikaciji, ki smo jo obogatili s številnimi fotografijami in umetniškimi slikami.
Svoje zapise o mnogoterih kulturnih dejavnostih v KK so prispevali člani študijske skupine, pa tudi nekateri gosti, vidni ustvarjalci različnih zvrsti umetnosti in kulture. Tako je skupina obeležila svojo polnoletnost.
Publikacija je bila predstavljena tudi na zaključnem srečanju udeležencev v projektu DEKD 2019 na Vrhniki.
Prejeli smo tudi priznanje za uspešno sodelovanje v okviru DEKD in TKD.
leto 2018
Kjer preteklost sreča prihodnost – Ročna dela kot tradicija in izziv
Tudi v letu 2018, tokrat že peto leto, smo se pridružili projektu, katerega skupna evropska tema je bila posvečena kulturni dediščini, in sicer »Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost«. Ker na naši univerzi že več let delujejo skupine različnih ročnih del (klekljanje, kvačkanje, polstenje in vezenje – rišelje) ter ob zavedanju pomena in ker se zavedamo pomena ohranjanja, varovanja, prenosa in razvijanja kulturne dediščine, smo pripravili in izdali publikacijo z naslovom »Naša dediščina: Kjer preteklost sreča prihodnost – Ročna dela kot tradicija in izziv«.
V tem letu smo se povezali z Osnovno šolo Podgora Kuteževo in z deklicami četrtega razreda izvedli delavnico učenja osnov šivanja in vezenja.
Projekt smo predstavili meseca oktobra na prireditvi v Hodnikovem mlinu, hramu bogate kulturne dediščine družine Hodnik. Prireditev s predstavitvijo publikacije smo popestrili s prečudovito razstavo izdelkov naših članic in njihovih prednic.
Ročna dela niso bila izziv ustvarjanja, razvijanja ročnih spretnosti in občutka za lepoto le v preteklosti. To dokazujejo tudi skupine ročnih del, ki jih že več let organiziramo na naši univerzi. V skupine z veseljem sprejemamo tudi mlade.
Organizacija in izvedba projekta je bila pod okriljem skupine Spoznavajmo svet in domovino.
leto 2017
Voda – od mita do arhitekture: Tječe, tječe bistra uoda
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije se je leta 2017 pridružil skupni evropski temi, posvečeni naravi, na temo »Voda – od mita do arhitekture«.
Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica je tudi v tem letu, in sicer že četrto leto, sodelovalo v projektu Dnevi evropske kulturne dediščine, na temo »Tječe, tječe bistra uoda«.
V projekt smo se vključili, ker ne dovolimo, da vodni viri, ki so del naše kulturne in naravne dediščine, tonejo v pozabo. Zavedamo se, da je potrebno stalno skrbeti za ohranjanje, oživljanje in obnavljanje kulturne dediščine. Na srečanjih skupine Spoznavajmo svet in domovino pa smo žal ugotovili, da je velika večina vodnih virov iz preteklosti porušenih, zaraščenih in celo uničenih.
S številnimi vodnimi viri, ki so jih koristili v preteklosti in so zgodovinskega pomena, saj kot pomniki pričajo o življenju naših prednikov, se je seznanila tudi prej omenjena študijska skupina. Člani skupine so obiskali kraje naše občine, kjer so spoznali pomen rek, potokov, akumulacijskih jezer, se srečali s kulturno in naravno dediščino pomembnih vodnih virov, kot so izviri, kali, studenci, vodnjaki, z mlini in žagami, napajališči, perišči, se seznanili z ledenicami in apnenicami.
Slišali so razne pripovedi o zdravilni vodi in mitoloških bitjih, legende, bajke in ljudske pesmi.
Spoznali so, da je voda tudi vir umetniškega navdiha slikarjem, pesnikom, pisateljem, skladateljem. O vsem tem smo zapisali in s fotografijami opremili tudi istoimensko publikacijo, ki je bila javnosti predstavljena 1. oktobra 2017 na zaključni prireditvi DEKD v vasici Podtabor.
leto 2016
Izginjajoča znanja – od sadja do mošta
Tema projekta je »Dediščina okoli nas«. Izpostavljen je bil pomen varovanja in ohranjanja kulturne dediščine ter ozaveščanje mladih in manj mladih.
Omenjena tema nam je dala priložnost, da smo opozorili na izginjajočo dediščino, zato smo naš projekt poimenovali Izginjajoča znanja – od sadja do mošta. Skupina Spoznavajmo svet in domovino je k sodelovanju povabila vaščane Nove vasi (Smrdeč), ki šteje 10 hiš in 8 stalnih prebivalcev, ter Krajevno skupnost Novokračine.
Vsaka enota kulturne dediščine, ki je poškodovana ali uničena, bi bila izgubljena, če je ne bi obnovili. Prav zato smo se odločili, da spodbudimo vaščane Nove vasi pri Jelšanah, da obnovijo staro skupno leseno napravo za trtje sadja in stiskalnico ali prešo, s skupnim imenom vinta.
Novovaščani so skoraj izgubljeno snovno dediščino – vinto, ki je nazadnje delovala pred več kot štirimi desetletji, ponovno usposobili. Izginjajoča že skoraj pozabljena znanja (izbira ustreznega materiala, obdelava materialov, montaža naprav, stiskanje mošta) so obudili in jih ob skupnem delu prenesli na mlade vaščane ter jim jih izročili v trajno varstvo. Dokazali so, da je tudi majhna skupnost sposobna velikih dejanj in potrdili, da je v slogi moč. Njihovi rezultati so bogato dokumentirani s fotografijami. Informatorji so s pričevanji obudili pomen sadjarstva v preteklosti naše deželice.
1. oktobra 2016, prav na dan začetka Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine, smo po krajši pr ireditvi vinto pognali in iz nje je pritekel mošt. Ob tej priložnosti smo izdali tudi publikacijo, ki je rezultat skupnih prizadevanj Smrdejcev in Društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Ilirske Bistrice in trajni dokument o starih znanjih, praksah in napravah v sadjarstvu na skrajnem južnem robu narodnostnega ozemlja
2014
Kaj nam sporoča stara kuhinja
V tem letu smo se vključili v projekt na temo »Dediščina gre v šole«. Na naši univerzi in v skupini Spoznavajmo svet in domovino, kjer se še kako zavedamo pomena kulturne dediščine v našem okolju, smo se odločili, da k sodelovanju pri izvedbi medgeneracijskega projekta z naslovom »Kaj nam sporoča stara kuhinja«, povabimo tudi Osnovno šolo Jelšane, Majerjevo in Ščurinovo družino ter Krajevno skupnost Jelšane in Novokračine.
S projektom smo predstavili bivanje in prehranjevanje prebivalcev v različnih življenjskih obdobjih. Učinki skromnega bivanja in prehranjevanja so širši in trajnejši in prispevajo k vzgoji mlajše generacije. Opominjajo na pomen tadicionalne domače prehrane, na uporabo pridelkov iz domačega okolja, pa tudi na neustrezno prehranjevanje danes.
Po predstavitvi projekta in ob tej priložnodsti izdane publikacije so si obiskovalci lahko ogledali Šćurinovo (družina Komen) hišo z ognjiščem v Jelšanah in Majerjevo domačijo v Dolenjah, kjer je urejena zanimiva etnološka zbirka. Obe hiši sta prava redkost domače stavbne zapuščine, saj je velika večina ljudi v sli po modernem porušila staro in si uredila betonska bivališča.
2013
Po Bistriškem – lahkih nog naokrog
Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica že od leta 2013 sodeluje v projektu »Dnevi evropske kulturne dediščine«, ki ga izvaja Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenija.
V vsakoletne projekte so vključene vse generacije. V prvem letu smo sodelovali s projektom »Po Bistriškem – lahkih nog naokrog«. Projekt smo predstavili na Mednarodnem festivalu znanja in kulture starejših v Novi Gorici. Pozneje pa tudi članom naše univerze. Sodelovali sta študijska skupina Spoznavajmo svet in domovino ter Kulturna klepetalnica.
