PRIMORSKA DOBROTNICA LETA 2023 – DORA KALČIČ
Foto: Tomaž Kastelic
Primorske novice so se tudi letos pridružile vseslovenski akciji Ljudje odprtih rok, s katero so se želeli pokloniti izjemnim Primorcem, ki so s svojimi dobrimi deli zaznamovali preteklo leto.
Primorska dobrotnica leta 2023 je DORA KALČIČ, humanitarka, prostovoljka in dolgoletna članica ter mentorica naše univerze, ki se je tako uvrstila v nacionalni izbor za dobrotnika leta 2023.
Hvaležni smo ji, da je med nami in z nami ustvarja našo univerzo.
Ostani taka tudi v bodoče in zvesta svojemu motu: “Pomagajmo drug drugemu, ker nam bo tako življenje lepše in lažje. Včasih je že samo to, da nekomu prisluhnemo, dovolj, da mu polepšamo in olajšamo vsakdan.”
Draga Dora, ob tako pomembnem dogodku in priznanju ti v svojem in imenu vseh članov Univerze za tretje življenjsko obdobje iskreno čestitam!
Želimo ti, da te prepoznajo tudi na nacionalnem izboru in podelijo naziv Dobrotnice leta 2023.
Srečno!!!
Nevenka Tomšič
Predsednica UTŽO
BAKAR – MAJHNO MESTO Z DOLGO IN BOGATO PRETEKLOSTJO
Kljub nič obetavni vremenski napovedi smo se odpeljali v Bakar, mesto, pristanišče ob istoimenskem zalivu, le 15 km oddaljeno od Reke. Na vhodu v mesto nas je že čakal vodič gospod, prof. Bora Štrbac. Rahel dež nas je prisilil, da smo odprli dežnike, a nas pri spoznavanju kraja ni motil.
I.Š.
Sanjam svoje slikanje in slikam svoje sanje
(Vincent van Gogh)
Trst je mesto, v katerega se je že od nekdaj zlivala množica ljudi – pred desetletji iz cele Jugoslavije – da si je v njem nakupila od kave, pralnega praška do kavbojk in še marsičesa, s čimer smo si posamezniki potešili svoje želje. Čas se spreminja…
I.Š.
SOLKAN
»Živel je tod mizarjev rod«
V začetku aprila je skupina “Spoznavamo svet in domovino” obiskala Solkan. Kraj, ki je bil večkrat v preteklosti pomembnejši od Gorice. Mi smo ga doživeli kot prijetno naselje ob Soči, ki ga varujeta Sabotin in Skalnica (Sveta gora).
…preberi poročilo z ekskurzije
I.B. in I.Š.
40 LET SLOVENSKE UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
Članice naše univerze smo se v sredo, 10. aprila 2024 udeležile jubilejnega dogodka ob 40. obletnici Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. Dogodek je potekal pod pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar
Ekskurzija skupine Kultura Japonske v Celje
Že ko nam je mentorica doc. dr. Klara Hrvatin na vpogled prinesla barvit katalog, ki predstavlja občasno razstavo ob 130.obletnici rojstva Alme M. Karlin in stoto obletnico njenega odhoda na pot okoli sveta, ter ob dejstvu, da se v Pokrajinskem muzeju Celje nahaja Zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike, smo se članice skupine Kultura Japonske pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ilirski Bistrici odločile, da si obe zbirki ogledamo.
Alma Karlin-potovanja
KNEŽAK, KJER SE »BEL KAMEN«
IN ZELENI KRAS DOPOLNJUJETA
Ne glede, da je bil ta torek, turoben, z rahlim rosenjem, se je skupina spoznavajmo svet in domovino pri Društvu UTŽO Ilirska Bistrica odpravila v Knežak, v preteklosti največjo vas daleč na okoli…
Sledi Toneta Kralja na Bistriškem
Lep sončen dan je bil kot nalašč primeren za srečanje izven naše predavalnice in spoznavanje novih vsebin. V njem smo se člani kulturne klepetalnice odpravili odkrivat zapuščino pomembnega slovenskega slikarja Toneta Kralja, ki je na Bistriškem zapustil svoje sledi predvsem kot avtor cerkvenih poslikav.
USPEŠNO ZAKLJUČENO LETO NA UNIVERZI ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ILIRSKA BISTRICA
Leto je naokrog, in čas je, da pregledamo naše pestro in raznovrstno delovanje zadnjegaleta, ki zajema aktivnosti prvega semestra študijskega leta 2022/23 in prvega semestra 2023/24 ter načrtujemo aktivnosti za letošnje leto. …. preberite
I.B.
9. letošnja ekskurzija je skupino SSD vodila v zamejstvo
Mentorica je zapisala … preberi o Rižarni
SVETOVNI DAN MATERINŠČINE
Mentorica skupine SSD nam je zastavila izziv:
Tako so sestavili mozaik ob dnevu maternega jezika na neki slovenski osnovni šoli.
Kaj pa vam pomeni materin jezik?
Zelo bom vesela, če mi odgovorite, pa čeprav z ENO BESEDO!
Torkov pohodniški dan na Brcah …preberi
V SPOMIN PROFESORJU SERGIJU ŠLENCU
(21.11.1928 – 12.2.2024)
V petek, 16. februarja 2024, smo se poslovili od profesorja Sergija Šlenca, pobudnika, ustanovnega, dolgoletnega in častnega člana naše univerze, pa tudi avtorja dveh velikih slovarjev: italijansko-slovenskega in slovensko-italijanskega.
Razširjena seja upravnega odora, nadzornega odbora in častnega razsodišča v četrtek, 22.2.2024
SSD NA VELIKI BUKOVICI
“VAS GLASBE, ZELJA IN KROMPIRJA”
I.B. Sprejem pri kapelici
6. februarja 2024 smo obiskali Veliko Bukovico. Predstavitev vasi je prijazno sprejel domačin Danilo Primc, znan gostilničar, po domače Jerničev. Časovno se je omejil na obdobje zadnjih 60 let. Pridružil se mu je predsednik KS Goran Boštjančič.
Skupina KULTURA JAPONSKE organizira predavanje
“Z ladjo v Vzhodno Azijo: Potovanja pomorščakov v Vzhodno Azijo od 2. polovice 19. stoletja do konca 1. svetovne vojne”, z gostjo go. Bogdano Marinac, diplomirano etnologinjo in sociologinjo kulture.
Zelo zanimivo in poučno predavanje. Vzemite si čas in se nam pridružite v petek, 26. januarja 2024 ob 16. uri.
SSD JE ORGANIZIRALA POTOPISNO PREDAVANJE
“J O R D A N I J A”
Mentorica M. Gaberšnik nam je predstavilo svoje potovanje po Jordaniji.
Slike iz Jordanije so iz osebnega arhiva. Na predavanju je nas je slikala Irena.
Kulturna klepetalnica je gostila predavanje
“140-letnica rojstva fotografa Bogomila Brinška”
Letos praznujemo kar dve okrogli obletnici v spomin na našega meščana Bogomila Brinška, ki se je rodil pred 140-imi leti in umrl pred 110-imi leti. Kje je pokopan, se točno ne ve, ker sta po podatkih zapisana dva kraja…
SSD ORGANIZIRA POTOPISNO PREDAVANJE
PO ZAHODNEM DELU ZDA
Las Vegas ... foto: E.P.
Pred kratkim je g. Edi Polh obiskal zahodni del ZDA. Svoje vtise je 9. januarja delil z nami.
Najprej nam je predstavil …beri naprej
Pohodnice smo štartale v novo leto
Članice skupine Pohodništvo smo že zakorakale v novo leto. Čeprav je bil deževen dan, smo se sprehodile po mestu. Da pa ne bi bilo preveč suhoparno (
), smo druženje obogatile z ogledom starih jaslic iz papirja, ki jih je v Gimnaziji Ilirska Bistrica razstavil Romeo Volk.
Zapisala I.Š.
MALO PO MALO SE DALEČ POTUJE
V decembru se je naša skupina, kulturna klepetalnica, odpeljala na Reko, da bi v tem obmorskem pristanišču tokrat spoznala tudi nekaj njene bogate zgodovine…………………………………. beri naprej
OD TRSA DO SLADKORJA
12.12.2023 smo obiskali Mestni muzej Reka, imenovan tudi PALAČA SLADKORNE TOVARNE, s stalno razstavo o zgodovini Reke. Palača je bila zgrajena v 18.stol., v baročnem stilu, potem ko je bilo mesto 1719 proglašena za svobodno kraljevo pristanišče… …beri naprej
fotografije M.Gaberšnik in K.Primc
“Ta prave” na prednovoletni zabavi
Včeraj, 7.12.23 smo se po plesnih vajah na Zemonski vagi najprej lepo okrepčale, potem pa še zaplesale in zapele – tudi za tiste, ki jih ni bilo zraven. Direktno iz Finske smo celo dobile Božičkovo voščilnico! Kam vse seže glas o nas !
Eden izmed zimskih mož nam je ob izvirni pesmici prinesel tudi darilca!
Hvala vsem za prijeten večer, pa da bi nam bilo tudi v prihodnjem letu tako lepo skupaj !
Predstavitev knjige
SKRIVNOSTI LESENEGA KOVČKA
preberite zapis Irene Štembergar
Knjigo je mogoče dobiti 6. decembra 2023 od 9. do 10 ure v mali dvorani TIB STORITVE d.o.o., Šercerjeva 17
utrinki s predstavitve
BOLJUNEC – SLOVENSKI NEKOČ IN DANES
Boljunec, po domače B’lunc, je vas na skrajnem severnem robu Istre (v Italiji), nahaja se v Bregu, v občini Dolina, v deželi Furlaniji Julijski Krajini. Večina prebivalcev je slovenske narodnosti.
Boljunc skozi objektiv Irene Štembergar, Marije Gaberšnik in Ivanke Bratovič
Človeka ovekovečijo njegova dela
(Ivan Tavčar, tema kulturne klepetalnice)
Ministrstvo za kulturo je leto 2023 proglasilo za Tavčarjevo leto in nosi pomembno sporočilo, da naša država kulturo razume kot vrednoto samo po sebi… nadalju branje
SSD v Ocizli
OCIZLA – NARAVA IN LJUDJE
Ocizle, pri Kozini – večina ni poznala, morda le po smerokazu na stari cesti proti Kopru. Pa pustimo se presenetiti! Na prihodu v vas nas je pričakala JANA JURIČ, PREDSEDNICA domačega društva ŠKTD »ZVEZA« Ocizla in lokalna turistična vodnica Krasa in Brkinov. Dež nam jo je spet zagodel. Kljub razmočenemu terenu smo se odločili za krajši pohod mimo naravnih znamenitosti kraja. Vas namreč leži na stiku fliša in apnenca. Voda povsod »czlja«, poleti in pozimi in potem ob robu vasi izgine v skrivnostno kraško podzemlje. V jamski sistem se povezujejo Ocizeljska jama, Blažev spodmol, Maletova jama s slapom, jama z naravnim mostom… nadaljuj branje
SSD na Preložah
Spoznavanje naselij v naši občini se bliža koncu. Tokrat smo obiskali vas Prelože. Za vodenje in predstavitev vasi se je prijazno odzvala domačinka ga. Tanja Grilj Lukač.
Sprejela nas je v vaški cerkvici sv. Egidija in nam predstavila zanimivejša poglavja iz
preteklosti in sedanjosti vasi.
Vas leži v osrčju Brkinov, na nadmorski višini 679 metrov. Je obcestno naselje postavljeno na
ožji, strmi del sončnega slemena. Prvič se omenja leta 1498, ko so v vas vdrli Turki, ga opustošili in požgali; ljudi pa pobili ali odpeljali v sužnost. Ponovno je kraj naseljen ob koncu 18.stol.. Leta 1910 je živelo v vasi 187 prebivalcev, danes le 54. Sovaščane nam je predstavila po domačih imenih in priimkih. Stanovanjska in gospodarska poslopja so bila grajena zaradi burje v loku. Vhod na dvorišče (borjač) je zaprt. Hiše so bile pritlične ali enonadstropne. K domačiji je spadal vrt za zelenjavo in rože, na polju kamnite hiške – jute.
Vas je doživela še en uničevalni pohod 12.4.1944, ko so v vas vdrli nemški okupatorji in delno ali v celoti požgali vas. Po vojni so z velikim prizadevanjem in trudom obnovili vas, kakršno vidimo danes. Prebivalci so se v preteklost ukvarjali kmetijstvom. Svoje pridelke so prodajali na Reko in pred vojno tudi v Trst. Gospodinje so kuhale; joto, krompir v zelnici, suho župo, ječmen, kolerabo, ob godovih štruklje z drobtinami. Gospodarska kriza je številne vaščane prisilila na izseljevanje: v Ameriko, Argentino, po vojni pa v Avstralijo. Gostiteljica nam predstavila tudi: veliko vlogo in prispevek ter žrtvovanja vaščanov v boju za svobodo v času druge svetovne vojne ( partizani, bataglioni speciali, prekomorci, aktivisti, interniranci, taboriščniki, vlogo žensk). Pomen delovnih brigad pri izgradnji ceste, prostovoljnega dela vaščanov pri modernizaciji naselja. O šolanju (Ostrožno Brdo, partizanska šola,Čelje Ilirska Bistrica, Pregarje. O dogovorjenih porokah. O dalmatinskih nevestah. Znameniti vaščani: Vinka Zakrajšek – slikarka, Jože Mahne – dramaturg. Po vasi nas je vodila štiriletna hčerka Eva. Pripoved je Tanja popestrila s predvajanjem pesmi. In ne nazadnje: na dvorišču nas je čakala pogostitev. Ogledali smo si tudi manjšo zbirko starega orodja. Dež, ki nas je spremljal od začetka do konca obiska, ni zmanjšal vtisa čudovite predstavitve kraja. Čeprav smo zakorakali že globoko v jesen, smo lahko videli balkone z razkošnimi zasaditvami cvetja.
Marija Gaberšnik, mentorica
“Ta prave” v DSO
Na povabilo Doma starejših občanov in Dekanijske karitas Ilirska Bistrica, je naša plesna skupina »Ta prave« sodelovala na medgeneracijskem srečanju v Domu starejših občanov, v torek, 17.oktobra.
Nastopile smo s spletom treh plesov , ter skupaj s stanovalci in obiskovalci zapele in zaplesale ob igranju mladega harmonikaša Luke.
Hvala za povabilo. Bilo nam je lepo.
SVETVINČENAT – RENESANČNO MESTO SREDI ISTRE
Skupina Spoznavajmo svet in domovino se je 10.19.2023 podala na prvo ekskurzijo v š.l. 2023-24. Naš cilj je bil SVETVINČENAT, nekje na pol poti med Pazinom in Puljem. Pred vhodom v mesto nas je pričakal vodič Šandor Slacki in spoznavanje kraja se je začelo.
Zametki kraja segajo v daljno 6. stol., ko so sem prispeli benediktinci. Izkrčili so gozd in nato začeli obdelovati rdečo zemljo in s tem privabili prve naseljence. Postavili so cerkvico sv. Vincenca. Danes se skriva med visokimi cipresami na pokopališču. Znana je po večslojni poslikavi. Del fresk so uspeli restavrirati.
V kraju so se v naslednjih stoletjih menjavali številni gospodarji. Največji pečat je pustilo obdobje vladavine Benetk, ki so tudi na osvojena ozemlja prenašali svoj odnos do umetnosti.
Z obrobja smo prispeli v glavni del mesta. Pred nami se je odprla pomanjšana, a nič manj atraktivna podoba italijanskih renesančnih mest, kot je Ferrara…
Najprej trg – PLACA, trapezoidne oblike. Na severni strani trg varuje mogočni KAŠTEL s tremi obrambnimi stolpi in četrto stranjo, ki je posebnost, saj je v njej bivalna PALAČA. Vse povezuje obzidje, ki ima z notranje strani po celotni dolžini balkon in line za opazovanje. V enem izmed stolpov na trg gleda MESTNA URA, katere posebnost je, da ima označenih vseh 24 ur. Na južni strani je nekaj renesančnih palač, ki se povezujejo z LOŽO (18.stol.). Na vzhodu sega trg do župnijske CERKEV MARIJINEGA OZNANJENJA, ki se ponaša z renesančno fasado, petimi marmornimi oltarji in oltarnimi slikami. Za to podobo mestnega središča sta zaslužni lastnici, družini MOROSINI – GRIMANI (plemenita beneška družina).
Dela so potekala od konca 15. do 16. stoletja. Le MESTNI VODNJAK je postavljen leta 1808. Vodič je obogatil svojo predstavitev s številnimi zgodbicami in legendami.
Prekrasen jesenski dan je pripomogel, da smo se imeli lepo, in da smo razširili tudi obzorja.
M. Gaberšnik, mentorica
»TA PRAVE« na F3ŽO
Naša plesna skupina “Ta prave” se bo predstavila v Cankarjevem domu v Ljubljani, na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, v četrtek 28.9.2023 ob 13.30 uri na Gallusovem odru.
Udeležite se prireditve in jim izkažite podporo s svojo udeležbo.
UTRINKI S FESTIVALA
DRUŠTVO NA IZLETU
Za nami je še en krasen dan, ki smo ga preživeli v dobri družbi in se, kot se spodobi za Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica, veliko novega naučili oziroma izvedeli.
Tokrat smo se podali na Kočevsko. Navsezgodaj seveda, saj nas je do tja vodilo okrog 120 km po prelepi (zjutraj malo megleni) pokrajini. V Kočevski Reki smo si v TICu ogledali razstavo Pokrajinskega muzeja, ki govori o tem dolgo časa zaprtem območju, podkrepljeno z obilico fotografij in dokumentarnega gradiva.
V nadaljevanju smo si ogledali in se sprehodili po mrzlem, skrivnostnem podzemlju. Bunker Škrilj se nahaja kar 72 m pod površjem, s 600 m hodnikov in 6 podzemnimi sobami. Omenjeni bunker je bil poleg objekta v Gotenici ena najbolj varovanih slovenskih skrivnosti. Čeprav objekt nikoli ni bil v uporabi, smo bili navdušeni nad kvalitetno izdelavo in ohranjenostjo (v primerjavi z izdelki dandanašnjih graditeljev) ter univerzalnimi rešitvami za trimesečno bivanje v njem brez stika z zunanjim svetom seveda.
S turističnim vodnikom smo se odpravili na sprehod skozi Kočevsko Reko in si ogledali moderno cerkev Sv. Janeza Krstnika, ki nas je očarala s svojo skromno- a mojstrsko dovršeno opremo: lesenimi izdelki, vitraži ter ohranjenimi drobci iz cerkve, ki je bila v preteklosti porušena. Najdebelejši oreh danes ni v najboljšem zdravstvenem stanju, a si zasluži svoje ime. Mimogrede smo izvedeli še podatke o zgodovini tega kraja od davnega 1457 dalje, priseljevanju ter izseljevanju ter preseljevanju pred drugo svetovno vojno, pa o zaprtem območju med 1950 do 1990 in času do danes. Krajani so v zadnjem času ponosni tudi na svoje jezero, okoli katerega so speljali lepo sprehajalno pot. (Mogoče ideja za podobno pot okoli „naših“ jezer?). Vreme nam je zelo dobro služilo, zato smo napravili kar nekaj odličnih posnetkov.
Pot smo nadaljevali še v Kočevje. Turistična vodnica je bila izčrpna pri naštevanju stavb in njihovi spremembi namembnosti iz preteklosti v danes. Kočevci se lahko res pohvalijo, da so veliko obnovili, nekaj dela pa jih seveda še čaka.
Po doooolgem sprehodu skozi mesto smo si privoščili še kosilo v lokalu Tri zvezde. (priporočamo).
iŠ
po Kočevju
Seja UO, NO in ČR v četrtek, 21.9.2023
