Z Mirjam Čendak smo obiskali špansko pokrajino Andaluzijo. Leži na JV Španije, ima razgibano površje, reko Guadalquavir, obale Sredozemskega morja in Atlantika. Naš potep je Mirjam začela z glasbo in plesom flamenka, ki ga je UNESCOproglasil za mojstrovino svetovne dediščine. Andaluzija je najdlje ostala pod mavrsko oblastjo. Z zmago kraljice Isabele in kralja Ferdinanda se je leta 1492 končala z rekonkvisto (izgon Mavrov). Mavre so Evropejci imenovali vse muslimanske zavojevalce (l. 711) in priseljence iz severne Afrike. Njihova 700 let trajajoča prisotnost je vplivala na specifično zlitje španske in mavrske civilizacije, kulture in arhitekture, kar smo spoznali na predavanju.
Prva postaja, GRANADA: hrani mojstrovino islamske umetnosti Alhambro, ki jo je dala zgraditi dinastija Nasridov. Je več kot palača. Opisali bi jo lahko kot mesto znotraj mesta Granade.
V zavetju obsežnega zidovja so vrtovi, paviljoni, poslopja palače, Alcazaba (oziroma trdnjava) in celo majhna medina, kar v arabščini pomeni mesto. Dopolnjujejo jo Generalife (poletna palača) in vrtovi, ki so imenitno obnovljeni in vzdrževani. Karel V. je del podrl in dal zgraditi kraljevo palača, ki se nadaljuje s krožnim dvoriščem. Na ostankih mošeje so sezidali mogočno stolnico in kraljevo kapelo, v kateri sta pokopana katoliška monarha. Ne glede na vse posege nam nudi pogled v muslimansko umetnost zadnjih mavrskih vladarjev na španskih tleh. Alhambra, Generalife – UNESCO!.
Naslednje mesto, ki smo ga ob slikah in besedah obiskali, je bila MALAGA. Je pristaniško mesto, mesto plaž, živahno, z modernim utripom. Kulturna dediščina: Alcazaba, mavrska trdnjava in palača z vrtovi, fontanami; rimsko gledališče; renesančna stolnica. Mesto je rojstni kraj Pabla Picassa.
RONDA slikovito mesto ob reki Guadalevin, ki je zarezala več kot 100 m globok kanjon El Tajo in ga deli na dva dela. Povezuje ju »dramatičen« kamnit most, ki raste iz sten soteske. Mesto ima najstarejšo areno za bikoborbe.
GIBRALTAR, v antičnem svetu znan kot Mons Calp, eden od legendarnih Herkulesovih stebrov in konec takrat znanega sveta. Od 18. stol. je britanska posest. Tu se spogledujeta Evropa in Afrika. Preliv loči Sredozemsko morje od Atlantika. Po mejnih formalnostih so si ogledali zanimivosti: 426 m visoko Gibraltarsko skalo, precej izumetničeno kraško jamo sv. Mihaela, tunel velikega obleganja iz časa bojev med Španci in Britanci. Po delu tunela se turisti lahko sprehodijo in opazujejo vojaško opremo, uniforme vojakov, poteke raznih bitk. Velika atrakcija so še opice makako, kot edine prostoživeče v Evropi so zaščitene. Rade nagajajo obiskovalcem. S skale lahko opazujemo živahen pomorski promet.
Postanek v TARIFI, najjužnejši točki Evrope, pogled na dobro ohranjeno trdnjavo Guzman. Tarifa je priljubljena deskarjem in deskarjem z zmaji.
Sledi krajši sprehod po najstarejšem stalno naseljenem mestu v Zahodni Evropi, CADIZU, ki je pomembno pristaniško mestu.
ITALICA, v neposredni bližini Seville: je arheološko najdišče prvega rimskega mesta na Pirenejskem polotoku. Dobro so ohranjeni temelji mesta, zlasti čudoviti mozaiki. Z malo domišljije se sprehajamo po bivališčih, oziramo v trgovine in delavnice; sedemo v rimsko gledališče ali pa z dvignjenim palcem gladiatorju v amfiteatru podarimo življenje. Morda srečamo tukaj rojena rimska cesarja Trajana in Hadrijana.
Še nekaj kilometrov in že smo v SEVILLI, prestolnici Andaluzije, kjer so svoj pečat pustile mnoge civilizacije. Znamenitosti, ki jih morate obiskati:
kraljevo palačo Alcazar biser – mudejarskega sloga, v katerem se prepletajo mavrske, gotske in renesančne oblike. Obdajajo jo čudoviti vrtovi, ribniki in je kraljeva rezidenca še danes; sledijo: največja stolnica na svetu posvečena sv. Mariji sedeči, z grobom Krištofa Kolumba, zvonik Giralda (nekdanji minaret), trg Plaza Espagna (1929), Indijski arhiv, ki hrani dokumente iz španskih kolonij v Ameriki, Muzej lepih umetnosti, Setas de Sevilla – seviljske gobe, moderna lesena struktura sredi mesta. Alcazar, stolnica in arhiv so na Unescovem seznamu svetovne dediščine.
MEDINA AZAHARA – sijoče mesto – so ruševine ogromnega in utrjenega arabskega srednjeveškega palačnega mesta, nekoč prestolnice kordovskega kalifata. UNESCO!
CORDOBA, mesto znano po svoji bogati zgodovini, ki spaja rimske, islamske in krščanske vplive. Staro mestno jedro je na Unescovem seznamu. Največji dragulj mesta je Mezquita, nekoč mošeja, danes katedrala Marijinega vnebovzetja. In ni le vir ponosa za prebivalce Córdobe, ampak tudi vzbuja občudovanje obiskovalcev zaradi spektakularnosti impresivnega kompleksa in izjemne lepote njegovih elementov in okrasja. Ti so: arkadna stebriščna, dvorana z 856 stolpi z dvojnimi loki, ki so povišali strope. Edinstveni so rdeče-beli loki. Osrednja kupola je obložena z modrimi keramičnimi ploščicami z zvezdastimi vzorci, molitvena niša je bogato pozlačena in okrašena. Sredi mošeje je zgrajena krščanska katedrala. Za konec smo se sprehodili še po nekdanji judovski četrti.
Andaluzija pa ne navdušuje le s prizori iz preteklosti. Očara tudi s sedanjostjo. Izven mest nas na vsakem kilometru pozdravlja obdelana pokrajine nepreglednih nasadov oljk, agrumov, vinogradov, na drugi strani polja, ki bodo rodila žita ali zelenjavo. Vmes pa čepijo bele vasice. Pogled nam seže do zasneženih gora in skoraj hkrati do toplega morja. Skrb za povezanost krajev se kaže v odličnih, hitrih cestah.
klikni na fotografijo, da jo povečaš
Prisrčna hvala gospe Čendakovi za predavanje, ki ga je dopolnjevala s fotografijami. Priporočam, da jih pozorno pogledate, ker le tako boste dobili pravo podobo Andaluzije.
Poslušala in beležila Marica Gaberšnik
Fotografije iz osebnega arhiva Mirjam Čendak
Na predavanju nas je slikala I. Bratovič
klikni na fotografijo, da povečaš galerijo
Januar 2026