Categories
dogodki ลกtudijsko leto 2025/2026

Iz vesolja v tihoto narave

Iz VITANJA v ลฝIฤŒE

26. maj 2026, SSD – jevci smo se odpeljali na zakljuฤno ekskurzijo na ล tajersko.

Naลก cilj je bil najprej kraj Vitanje. Leลพi v kotlini, ki jo obdajata jugozahodno Pohorje in podaljลกki Karavank. Podroฤje je znano je ลพe iz obdobja Rimljanov, ko so v bliลพini ยปsekaliยซ odliฤen marmor. Leta 1306 je kraj ย dobil trลพne pravice. Danes pa je najbolj znan po Noordung centru โ€“ centru vesoljskih tehnologij Hermana Potoฤnika โ€“ Noordunga. Da razลกirimo in popestrimo naลกe znanje, smo se podali prav tja. Po prihodu smo preseneฤeno obstali pred ogromno vesoljsko postajo, ki se je ravnokar spustila v mehko zeleno vitanjsko pokrajino.

Zakaj prav sem? Herman Potoฤnik Noordung (1892 โ€“ 1929), po dedu iz Vitanja, je slovenski raketni inลพenir, pionir astronavtike, vesoljskih poletov in tehnologij ter ฤastnik AO. Na pobudo naลกega nekdanjega someลกฤana Dragana ลฝivadinova se je zaฤela uresniฤevati ideja o vitanjskem Centru. Arhitekti pa so dobili inspiracijo pri prvi geostacionarni vesoljski postaji, oz. njenega naseljivega kolesa, ki ga je zasnoval prav Herman Potoฤnik. Naลก vodeni obisk njene notranjost je le uvod v spoznavanja veliฤine Noordungove vizije potovanja po vesolju, katera tudi po skoraj stotih letih ลกe ni popolnoma uresniฤena. Najprej smo si ogledali film, v kateri nas Sunita Williams, ameriลกka astronavtka slovenskih korenin, popelje v notranjost danaลกnjega vesoljskega plovila s ฤloveลกko posadko. Obiskali smo spalnico, WC, kopalnico, kuhinjo, telovadnico, laboratorijโ€ฆPred nami je brezskrbno, v brezteลพnostnem poloลพaju ยปpoplesavalaยซ vitka Sunita in nam predstavljala probleme in ฤare sedanjih astronavtov. Sledil je ogled stalne razstave. Razumevanje vesolja skozi ฤas so nam omogoฤili astronomi in znanstveniki (Ptolomej, Kopernik, Galileiโ€ฆ).

Drugi sklop je posveฤen H. P. Noordung (vzdevek moลพna razlaga ยปni redaยซ, iz nem.). V ฤasu potovanja po vesolju je iz ยปniฤยซ napovedal raketni pogon na tekoฤe gorivo, zlasti zanimiva pa je bivalno kolo z notranjo gravitacijo , ki bi kroลพila na doloฤeni toฤki nad Zemljo z enako hitrostjo. Naฤrtoval je ลกe veฤ takih postaj in prehode med njimi!! Svoje genialne zamisli je objavil v knjigi Problem voลพnje po vesolju โ€“ Raketni motor l. 1929 (tik pred smrtjo, neozdravljivo bolan). Zavedal se je tudi nevarnosti uporabe nove tehnologije v vojaลกke namene in svoje zamisli zapisal za MIR. Ta knjiga je bila uฤbenik (tekst, skice) ลกtevilnim znanstvenikom .

O vesolju, ki ลกe vedno buri naลกo domiลกljijo smo se lahko zamislili tokrat ob ลกtevilnih fotografijah, ki jih poลกiljajo moฤni teleskopi. Snemanje Zemlje s ลกtevilnih satelitov, zakaj ? Spremljanje ozraฤja, spremljanje morskega okolja, spremljanje kopnega, podnebne spremembe, ravnanje v izrednih razmerah in varnost – v dobro Zemlji, ฤloveลกtvu. Mnoลพice satelitov, predstavlja ลพe danes onesnaลพenje vesolja, zato je prispevek Slovenije ลกe kako pomemben. Plod slovenskih posameznikov in podjetij, torej znanja in razvoja, so slovenski sateliti, ki izstopajo prav po majhnosti, zaradi katere v atmosferi popolnoma zgorijo, ko nehajo delovati, namenjeni pa so razvoju naprednih tehnologij za raziskovanje globokega vesolja.

ลฝiva beseda, ลกtevilne fotografije in modeli so nam na poljuden naฤin pribliลพali vesolje in nas popeljali v neskonฤnost.


Pot smo nadaljevali proti ลฝiฤki kartuziji, ki je bila ustanovljena prva v Srednji Evropi. Dolina in z njo cesta sta postajali vse bolj ozki.

Konฤno smo pristali v dolini sv. Janeza Krstnika, kjer je mejni grof Otokar III ustanovil samostan. Leta 1160 naj bi prispela prva skupina patrov kartuzijanskega reda iz Grenobla. Kartuzijani so obleฤeni v belo. ลฝiveli so po strogih pravilih v samoti, tiลกini, ob skromni prehrani, v razmiลกljanju in s KNJIGO: prepisi, prevodi in nova besedila..

Ob prihodu nas je sprejela prijazna vodiฤka, ki je upoลกtevala, da je bilo neznosno vroฤe. Najprej smo stopili h kamniti mizi s klopcami v senco koลกatega gabra. Tam nas je z besedo popeljala v daljno preteklost samostana in njegovih prebivalcev. ล e vedno lahko vidimo samostanski zeliลกฤni vrt. Z zeliลกฤarstvom je bila povezana tudi lekarniลกka dejavnost.

Sprehodili smo se do mogoฤne cerkve, ki je enoladijska in je bila dolga stoletja brez strehe. Za varovanje poslopja je leta 2022 dobila delno fiksno in delno premiฤno streho. V njej so odvijajo poroฤni obredi.

Menihi so ลพiveli vsak v svoji hiลกki Tukaj so moli, ลกtudirali, se prehranjevali in spali. Posebno hiลกo je imel prior. Obdajala sta veliki in mali kriลพni hodnik. V kuhinji so pripravljali hrano in jih skozi okence dali menihom (poleti dvakrat , pozimi pa le enkrat na dan), enkrat tedensko pa so se zbrali na skupnem kosilu. Ob petkih so se postili. Hiลกke niso ohranjene. Po razpustitvi samostana so material ljudje uporabili za obnovo Slovenskih Konjic po velikem poลพaru. Od starih objektov je ohranjena ลกe pokopaliลกka kapela. Obnovljeno je ลกe obzidje z obrambnima stolpoma.

Goste so sprejemali izven obzidja in tako je nastal Gastuลพ, najstarejลกa ohranjena gostilna na Slovenskem (1467). V okolico so kartuzijani prinesli tudi vinograde in danes v ยปnjihovih kletehยซ ลพe 4 leta zori penina Zlati Griฤ. Mi smo ลกe kratko posedeli v Gastuลพu in se odpeljali proti domu.

Na avtobusu smo zakljuฤili ลกtudijsko leto s sladkarijami, ki so nam jih podarili rojstnodnevni slavljenci.

Nasvidenje v jeseni!

Beleลพila Marija Gaberลกnik
Fotografije: Branko, Irena, Ivanka, Lidija, Vojko