Iz VITANJA v ลฝIฤE
26. maj 2026, SSD – jevci smo se odpeljali na zakljuฤno ekskurzijo na ล tajersko.
Naลก cilj je bil najprej kraj Vitanje. Leลพi v kotlini, ki jo obdajata jugozahodno Pohorje in podaljลกki Karavank. Podroฤje je znano je ลพe iz obdobja Rimljanov, ko so v bliลพini ยปsekaliยซ odliฤen marmor. Leta 1306 je kraj ย dobil trลพne pravice. Danes pa je najbolj znan po Noordung centru โ centru vesoljskih tehnologij Hermana Potoฤnika โ Noordunga. Da razลกirimo in popestrimo naลกe znanje, smo se podali prav tja. Po prihodu smo preseneฤeno obstali pred ogromno vesoljsko postajo, ki se je ravnokar spustila v mehko zeleno vitanjsko pokrajino.
Zakaj prav sem? Herman Potoฤnik Noordung (1892 โ 1929), po dedu iz Vitanja, je slovenski raketni inลพenir, pionir astronavtike, vesoljskih poletov in tehnologij ter ฤastnik AO. Na pobudo naลกega nekdanjega someลกฤana Dragana ลฝivadinova se je zaฤela uresniฤevati ideja o vitanjskem Centru. Arhitekti pa so dobili inspiracijo pri prvi geostacionarni vesoljski postaji, oz. njenega naseljivega kolesa, ki ga je zasnoval prav Herman Potoฤnik. Naลก vodeni obisk njene notranjost je le uvod v spoznavanja veliฤine Noordungove vizije potovanja po vesolju, katera tudi po skoraj stotih letih ลกe ni popolnoma uresniฤena. Najprej smo si ogledali film, v kateri nas Sunita Williams, ameriลกka astronavtka slovenskih korenin, popelje v notranjost danaลกnjega vesoljskega plovila s ฤloveลกko posadko. Obiskali smo spalnico, WC, kopalnico, kuhinjo, telovadnico, laboratorijโฆPred nami je brezskrbno, v brezteลพnostnem poloลพaju ยปpoplesavalaยซ vitka Sunita in nam predstavljala probleme in ฤare sedanjih astronavtov. Sledil je ogled stalne razstave. Razumevanje vesolja skozi ฤas so nam omogoฤili astronomi in znanstveniki (Ptolomej, Kopernik, Galileiโฆ).




Drugi sklop je posveฤen H. P. Noordung (vzdevek moลพna razlaga ยปni redaยซ, iz nem.). V ฤasu potovanja po vesolju je iz ยปniฤยซ napovedal raketni pogon na tekoฤe gorivo, zlasti zanimiva pa je bivalno kolo z notranjo gravitacijo , ki bi kroลพila na doloฤeni toฤki nad Zemljo z enako hitrostjo. Naฤrtoval je ลกe veฤ takih postaj in prehode med njimi!! Svoje genialne zamisli je objavil v knjigi Problem voลพnje po vesolju โ Raketni motor l. 1929 (tik pred smrtjo, neozdravljivo bolan). Zavedal se je tudi nevarnosti uporabe nove tehnologije v vojaลกke namene in svoje zamisli zapisal za MIR. Ta knjiga je bila uฤbenik (tekst, skice) ลกtevilnim znanstvenikom .
O vesolju, ki ลกe vedno buri naลกo domiลกljijo smo se lahko zamislili tokrat ob ลกtevilnih fotografijah, ki jih poลกiljajo moฤni teleskopi. Snemanje Zemlje s ลกtevilnih satelitov, zakaj ? Spremljanje ozraฤja, spremljanje morskega okolja, spremljanje kopnega, podnebne spremembe, ravnanje v izrednih razmerah in varnost – v dobro Zemlji, ฤloveลกtvu. Mnoลพice satelitov, predstavlja ลพe danes onesnaลพenje vesolja, zato je prispevek Slovenije ลกe kako pomemben. Plod slovenskih posameznikov in podjetij, torej znanja in razvoja, so slovenski sateliti, ki izstopajo prav po majhnosti, zaradi katere v atmosferi popolnoma zgorijo, ko nehajo delovati, namenjeni pa so razvoju naprednih tehnologij za raziskovanje globokega vesolja.
ลฝiva beseda, ลกtevilne fotografije in modeli so nam na poljuden naฤin pribliลพali vesolje in nas popeljali v neskonฤnost.































Pot smo nadaljevali proti ลฝiฤki kartuziji, ki je bila ustanovljena prva v Srednji Evropi. Dolina in z njo cesta sta postajali vse bolj ozki.

Konฤno smo pristali v dolini sv. Janeza Krstnika, kjer je mejni grof Otokar III ustanovil samostan. Leta 1160 naj bi prispela prva skupina patrov kartuzijanskega reda iz Grenobla. Kartuzijani so obleฤeni v belo. ลฝiveli so po strogih pravilih v samoti, tiลกini, ob skromni prehrani, v razmiลกljanju in s KNJIGO: prepisi, prevodi in nova besedila..




Ob prihodu nas je sprejela prijazna vodiฤka, ki je upoลกtevala, da je bilo neznosno vroฤe. Najprej smo stopili h kamniti mizi s klopcami v senco koลกatega gabra. Tam nas je z besedo popeljala v daljno preteklost samostana in njegovih prebivalcev. ล e vedno lahko vidimo samostanski zeliลกฤni vrt. Z zeliลกฤarstvom je bila povezana tudi lekarniลกka dejavnost.





Sprehodili smo se do mogoฤne cerkve, ki je enoladijska in je bila dolga stoletja brez strehe. Za varovanje poslopja je leta 2022 dobila delno fiksno in delno premiฤno streho. V njej so odvijajo poroฤni obredi.



ฤe bi celotno streho pokrili s ลกklami, bi bila tako teลพka, da bi treba dodatno okrepiti stene in bi cerkev s tem pomembno “pokvarili”.













Menihi so ลพiveli vsak v svoji hiลกki Tukaj so moli, ลกtudirali, se prehranjevali in spali. Posebno hiลกo je imel prior. Obdajala sta veliki in mali kriลพni hodnik. V kuhinji so pripravljali hrano in jih skozi okence dali menihom (poleti dvakrat , pozimi pa le enkrat na dan), enkrat tedensko pa so se zbrali na skupnem kosilu. Ob petkih so se postili. Hiลกke niso ohranjene. Po razpustitvi samostana so material ljudje uporabili za obnovo Slovenskih Konjic po velikem poลพaru. Od starih objektov je ohranjena ลกe pokopaliลกka kapela. Obnovljeno je ลกe obzidje z obrambnima stolpoma.

Goste so sprejemali izven obzidja in tako je nastal Gastuลพ, najstarejลกa ohranjena gostilna na Slovenskem (1467). V okolico so kartuzijani prinesli tudi vinograde in danes v ยปnjihovih kletehยซ ลพe 4 leta zori penina Zlati Griฤ. Mi smo ลกe kratko posedeli v Gastuลพu in se odpeljali proti domu.












Na avtobusu smo zakljuฤili ลกtudijsko leto s sladkarijami, ki so nam jih podarili rojstnodnevni slavljenci.
Nasvidenje v jeseni!
Beleลพila Marija Gaberลกnik
Fotografije: Branko, Irena, Ivanka, Lidija, Vojko
