Gorski kotar je gorato področje, ki ga zaradi gozdov in ugodne klime imenujejo kar zelena oaza, in je približno umeščen v trikotniku med južno slovensko mejo (pod Kočevjem jo naravno ustvarjata dolini dveh rek, Čabranke in Kolpe) ter Karlovcem in Reko. In zakaj omenjam prav Gorski kotar?
Bogato kulturno dediščino in zgodovinsko izročilo tega območja že dolgo raziskuje in ohranja dr. Karmen Delač – Petkovič, imenujejo jo tudi varuhinja dediščine Gorskega kotarja, je raziskovalka, višja knjižničarka, novinarka, pisateljica, dobitnica mnogih nagrad, ki je tretjo februarsko sredo obiskala našo skupino kulturna klepetalnica. Njena dela razkrivajo zgodovinsko preteklost krajev, povezanost ljudi na obeh straneh meje, zgodbe plemiških rodbin, etnografske posebnosti, opisuje izumrle poklice (pokučarci, motritelji), ohranja spomin na znamenite kotarske osebnosti. Eno izmed takih del je biografija književnika (slikarja, prevajalca, zunanjega sodelavca SAZU) Ivana Brajdića, objavljena v hrvaškem in slovenskem jeziku. Za svoj opus prevedenih del sodobnejših slovenskih piscev v hrvaščino je bil nagrajen z Župančičevo listino, ki jo SAZU podeljuje najboljšim tujim prevajalcem. …
Prav posebej ji je pri srcu vasica Kuti, na katero jo vežejo srečni spomini na njeno zgodnje otroštvo. In prav tu se nahaja najmanjša hrvaška knjižnica in čitalnica. Leta 1936 je šestnajst vaščanov prostovoljno renoviralo stavbo in jo namenilo zbiranju, ohranjanju in širjenju pisane besede – v njej so zbrali čez 9000 knjig, vaščanov pa je bilo samo 30. Neverjeten podvig! Še danes se v njej odvijajo razni kulturni dogodki, realizirajo projekti; množično jo obiskujejo otroci s svojimi pedagogi; postala pa je tudi navdih za slikanico Srečna hišica. Avtorica dr. Karmen Delač – Petković je zanjo dobila nagrado za najboljšo hrvaško slikanico (leta 2013/2014); prevedena je tudi v angleški jezik.
Nadvse zanimiva je zbirka devetnajstih črtic Srečne ljubezni (eno izmed njih nam je gostja tudi prebrala). To so v bistvu pripovedi o nesrečnih, neuresničenih in namišljenih ljubeznih, kar bralcu nakaže že naslovnica z motivom lesenih vrat poljskega WC-ja in izrezanim srcem. Popoln nesmisel? Ko začneš prebirati črtice, ugotoviš, da se nobena od ljubezni res ne more uresničiti, ker jo ubijajo različne prepreke od ljubosumja, izkoriščanja, zamolčane preteklosti, posesivnosti, nasilja, trpinčenja, bolezni … Zavajajoč naslov, ki te toliko bolj pritegne k branju poleg prvoosebnega pisanja, ko ima bralec občutek, da se mu oseba izpoveduje in zato pušča v njem globlji odtis prebranega. Skratka: to je knjiga, ki te povleče k branju; še dolgo razmišljaš o pisani paleti usod vsakega posameznika, o zapletih in presenetljivih razpletih nevsakdanjih zgodb; knjiga, ki je ne pozabiš. Za to knjigo je avtorica dobila drugo nagrado gorančica, najboljše literarno delo, povezano z Gorskim kotarjem.
Da bi spoznali vse dejavnosti in objave naše gostje, bi potrebovali veliko več časa. Čaka jo še veliko novih načrtov, kajti pripravlja zbirko bajk za otroke Gorske bajke, zbirko biografij o znamenitih Goranih, znanstveno delo o sakralni zapuščini brodomoravskega kraja, ilustrirani prikaz etnološke zapuščine Kuharica, manj govori, zbirko zgodb o življenju starejših ljudi …
Na koncu srečanja smo uživali v njenem branju dveh še neobjavljenih zgodb, ob katerih smo se od srca nasmejali, kajti avtorica med všečnim načinom pisanja nikoli ne pozabi na domiselnost in nalezljiv humor.
Naši obiskovalki se zahvaljujemo za njen obisk, za predstavitev njenega bogatega dela. Želimo ji še veliko ustvarjalnosti in uspešno zaključenih projektov. In če povzamem mnenje navdušenih članic: Tako empatičnega, prijetnega, duhovitega … gosta še nismo imeli v naši sredini.
N. L. Ujčič, mentorica kulturne klepetalnice, UTŽO Il. Bistrica
fotografije: Ivanka B. in Nevenka T.
