Skupina SSD je ob obletnici Cankarjevega rojstva obiskala Vrhniko in se v spremstvu dveh vodičev odpravila po Cankarjevi poti. Sprehod smo pričeli in končali pri spomeniku našega največjega pisatelja. Tako, kot je nekoč sam želel, ga je kipar Ivan Jurkovič upodobil v sedečem, zamišljenem položaju. Postavili so ga komaj 12 let po Cankarjevi smrti.
Spustili smo se na breg Ljubljanice, zelenico pod mostom, pisateljevi Enajsti šoli, kjer so mnogi vrhniški otroci pridobivali prva znanja in življenjske izkušnje. Obstali smo tudi pred vrhniško sodnijo, ki je ena najstarejših stavb v mestu. V njenem sklopu so bili zapori, v katerih je bil tudi Cankar. Po poti smo obnavljali življenjske dogodke pisatelja in njegove družine. Ko je bil star komaj tri leta, jim je pogorela hiša. Kasneje so stanovali v različnih hišah, celo hlevu. Danes je Cankarjeva rojstna hiša obnovljena in v njej so razstavljeni predmeti bivanjske kulture časa na prehodu stoletij, pisateljeva posmrtna maska, fotografije in prvotiski.
Klanec nas je pripeljal do »bele golobice, bele neveste« [1], to je do cerkve Svete trojice. Sede na klopci »Cankarjevi brki« smo z zanimanjem poslušali o pisateljevih ljubeznih.
Na Vasi, št. 8 je bilo zadnje bivališče Cankarjeve družine. Tu sta v dveh zaporednih dneh umrli Cankarjeva mati in babica.
Zapisala Marica Gabršnik, mentorica
Fotografije: Bobek, Bratovič, Glažar, Mihelj, Štembergar
[1] Pisateljev citat »Bela kakor nevesta se sveti na holmu sveta Trojica, razgleduje se po sončni ravni, po tihem, sanjajočem močvirju, do Žalostne gore in do Krima.«
