leto 2021
DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE: Dober tek!
S knjigo poimenovano »Dober tek! Okusi starih jedi na ilirskobistriškem« se je Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica pridružilo aktivnostim ob imenovanju Slovenije za nosilko naziva in projekta Evropska gastronomska regija v letu 2021.
Ministrstvo za kulturo se je projektu pridružilo z Dnevi evropske kulturne dediščine, ki so bili vtem letu posvečeni z gastronomijo povezani kulturni dediščini: Gastronomska dediščina za vse. Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje se je, že sedmo leto, pridružilo Dnevom evropske kulturne dediščine, ki jih izvaja Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Letošnja dnevi so posvečeni gastronomski dediščini na temo: Dober tek!
Zavedamo se pomena ohranjanja, varovanja in prenosa kulturne dediščine, identitete in tradicije kulinarike naše lokalne skupnosti, zato smo ob tej priliki tudi izdali omenjeno knjigo.
Z zapisom smo želeli ohraniti recepte in jedi, ki so se iz roda v rod ohranjale največ le z ustnim izročilom. Želimo jih prenesti tudi na poznejši rod (zanamce), saj imajo tradicionalne lokalne jedi širše in trajnejše učinke ter prispevajo k vzgoji za primerno, kakovostno in ustrezno prehranjevanje z uporabo domačih pridelkov, kar je še posebno pomembno v sedanjem zelo hitrem času življenja.
Projekt je bil usmerjen v povečevanje kakovosti življenja. Vključuje priložnost za izobraževanje na področju zdravega in sonaravnega bivanja ter trajnostnega razvoja gastronomije.
V okviru teme Dober tek! smo želeli s študijsko skupino Spoznavajmo svet in domovino ter učenci Osnovne šole Tone Tomšič Knežak in Turistično kmetijo Jenezinovi odkrivati recepte za okušanje dediščine, priprave ter uživanja vsakodnevnih in prazničnih jedi ter spoznati šege in navade povezane s hrano v občini Ilirska Bistrica.
Raznolikost hrane je tudi kulturna raznolikost, saj nam posamezne jedi omogočajo spoznavanje lokalnih in regionalnih dnevnih rutin in prazničnih letnih časov. Zelo pomemben je razvoj raznolikosti hrane, ki podpira samooskrbo, živila in jedi, ki temeljijo na lokalnih in regionalnih značilnostih hrane.
Naši stari starši ter pradedki in prababice so jedli doma pridelano sezonsko hrano. Danes so v naši kuhinji stare domače jedi zamenjale številne druge raznovrstne jedi, predvsem hitro pripravljene jedi. Zadnje čase pa se vse bolj vračamo k tradicionalnim, ljudskim jedem in okusom. Še posebno to velja v času epidemije – koronavirusa, ko veliko več časa preživimo doma in tako posvetimo več časa kuhanju tradicionalnih kakovostnih jedi. Tako se ohranjajo nekatere tradicionalne jedi v izvirni obliki, druge se spreminjajo in prilagajajo sodobnemu času.
V starih časih je bil zelenjavni vrt ob hiši nekaj samoumevnega. Pozneje nas je življenje zaradi prevelikih obremenitev dela in pomanjkanja časa močno odvrnilo od vrtnarjenja. Leti 2020 in 2021 sta bili zaradi epidemije vse prej kot običajni leti. Poleg omejitev pa je epidemija prinesla tudi nekaj pozitivnega, dobrega in ljudje se znova vračajo k vrtnarjenju in pridelovanju hrane na domačem vrtu. Marsikatera zelenica se je spremenila v nove zelenjavne gredice. Na vrtovih se vse več pojavljajo tudi povsem novi vrtnarji začetniki. To še bolj potrjuje slogan »z vrta na krožnik«, ki ni samo načelo, ampak tudi način našega življenja.
V knjigi, ki pisno predstavlja raznoliko premično dediščino našega okolja, smo predstavili tradicionalne, lokalne jedi glede na: letne čase, kmečka opravila, navadne dni, nedelje, praznike in posebne dogodke.
Knjigo smo obogatili s starimi recepti naših non/babic. Osnovno besedilo smo popestrili z zgodbami in običaji iz naših krajev in jo opremili s številnimi fotografijami jedi, ki smo jih tudi sami pripravili in okusili.
