PALČEK IN 7 SNEGULJČIC NA MALTI
Malta je skalnato otočje med Afriko in Evropo. Zaradi svoje strateške lege je igrala pomembno vlogo skozi vso zgodovino in je zato zaznamovana z bogato mešanico kulturnih vplivov različnih civilizacij, ki so jo zasedale.
Med pomembnimi zgodovinskimi obdobji izstopajo vladavine Feničanov, Rimljanov, Grkov, Arabcev, Normanov, vitezov sv. Janeza, Francozov in Britancev. Malta je dosegla neodvisnost leta 1964, svojo sedanjo parlamentarno republiko pa je ustanovila leta 1974.
Valetta, glavno mesto Malte, z okoli 8000 prebivalci, hkrati pa najjužnejša prestolnica Evrope, kljub svoji majhnosti postreže s pestro raznolikostjo.
Ko se od daleč razgledaš po malteških mestih, arhitektura daje vtis arabskega mesta, ogromne trdnjave z obzidji in veličastne cerkve z dragoceno notranjostjo pa so katoliške, evropejske.
Vse je zgrajeno iz lokalnega kamna in vse stavbe so medeno belih odtenkov, koliko je bila posamezna družina bogata, pa so v preteklosti izkazovali s tem, kako velike in lepe so na fasadi palače naredili balkone, narejene iz najdragocenejše surovine – lesa.
svojo edinstveno arhitekturo ter svojevrstnem načinu življenja domačinov se je mestu uspelo uvrstiti celo na Unescov seznam kulturne dediščine. Med sprehodom skozi to baročno prestolnico nam njene ulice in stavbe povedo nekaj o njegovi dolgi tradiciji in kulturni zgodovini in raznolikosti – mešanica evropske, arabske in mediteranske arhitekture . . Zato sploh ne preseneča, da nekateri La Valletto imenujejo kar muzej na prostem . Na površini le 55 hektarjev se namreč nahaja kar 320 zgodovinskih spomenikov.
Poseben značaj mestu dajejo številni tradicionalni leseni balkoni. Na začetku 18. stoletja so jih začeli graditi na palačah, kjer so dolgi balkoni obdajali celo vogale in so bili postavljeni na kamnite podpornike. Podporniki so bili sprva v obliki grotesknih obrazov, ki so imeli posebno vlogo – od hiše naj bi odvračali zle duhove. Tako približno kot groteskne skulpture z gotskih katedral. Balkoni so postali priljubljeni predvsem med bogatejšimi otočani, saj je bila njihova postavitev zaradi pomanjkanja lesa zelo draga. Takšen balkon je takrat predstavljal svojevrsten prestiž in statusni simbol družin. Zastekljeni balkoni so postali priljubljen kraj za posedanje in prikrito opazovanje dogajanja na ulici. Balkone so barvali in tako dragoceni les zaščitili pred vremenskimi vplivi. Najbolj pogoste barve so bile rdeča, modra in temno vijoličasta, Britanci pa so dodali še zeleno. Danes jih je mogoče občudovati predvsem v številnih ozkih ulicah prestolnice, ki jim dajejo prav poseben pečat k slikovitosti mesta.
ulice nikoli niso čisto ravne
Brez dvoma so Malto najbolj zaznamovali vitezi svetega Janeza (danes znani kot malteški vitezi), ki so med svojim večstoletnim bivanjem na otoku zgradili številne utrdbe in veličastne palače, ki krasijo prestolnico La Valleto. Malta je pravi otok–trdnjava, saj se je uspešno branila pred zavojevalci od Otomanov do Nemškega rajha. Stara mestna jedra na otoku so odlično ohranjena – kljub hudemu bombardiranju, ki so ga bili deležni med 2. svetovno vojno.
V Valetti smo si že prvi dan ogledali tudi vrtove Barrakka: znotraj utrdbe so križarski vitezi imeli notranja dvorišča, hodnike in vrtove, v katerih so vadili mečevanje in druge vojaške veščine. Še vedno opoldne in ob 16h ustrelijo s topom na obzidju.
KATEDRALA SV. JANEZA
Ko je veliki mojster Reda Jean de Valette gradil novo prestolnico, je katedrali namenil osrednje mesto. Pročelje in zvonika sta preprosta, zato pa je notranjost toliko bolj bleščeča: Katedrala sv. Janeza, ena najrazkošnejših cerkva v Evropi, je vredna slovesa bisera baročne umetnosti in v notranjščini hrani številna umetniška dela, tudi taka, ki sta jih naslikala Preti in Caravaggio. Njeno bogastvo in razkošna notranjost izhajata iz neizmernega premoženja Reda vitezov hospitalcev sv. Janeza iz Jeruzalema. Vitezi so bili člani najuglednejših in najbogatejših evropskih družin.
Notranjost katedrale je bila sprva skromna in je takšna ostala do 1658, ko je veliki mojster Raphael Cotoner najel slavnega italijanskega slikarja Matija Prettija, da bi poslikal strop katedrale s prizori iz življenja Janeza Krstnika, stene katedrale pa okrasil z baročnimi reliefi.
Stranske kapele katedrale je posvetil osmim evropskim redovom Reda vitezov hospitalcev, . zato so bogato okrašene, saj je vsak veliki mojster dal veliko denarja, da bi bila kapela njegovega reda lepša od drugih.
Glavni oltar iz 17. stoletja je narejen iz zlata, srebra in brona ter okrašen z dragimi kamni vseh mogočih barv
Na tleh katedrale so marmorne nagrobne plošče slavnih tukaj pokopanih.
Cerkev krasi Caravaggieva mojstrovina in najbolj znana malteška umetnina – Obglavljenje Janeza Krstnika. Narejeno imajo tudi sodobno interaktivno in video predstavitev te velike umetnine.
PALAČA VELIKEGA MOJSTRA
Med profanimi stavbami izstopa Palača velikih mojstrov. Njena notranjost je poslikana s freskami in hrani bogate zbirke starega orožja.
Vhod v Palačo Velikega mojstra, ki jo danes predsednik Malte uporablja za svojo pisarno
Na vsakem koraku te spremljajo osemkraki križi, simboli malteških vitezov. Osem krakov simbolizira osem blaženosti, pa tudi osem narodnosti lož viteškega reda.
Orožje in oklepi, bojni in paradni…
VITTORIOSA
Zvečer smo se zapeljali do še enega bisera, na drugi strani otoka – Birgu.
Birgu, znan tudi kot Vittoriosa, je staro, utrjeno mesto iz srednjeveškega obdobja in se nahaja na južni strani Velikega pristanišča v jugovzhodni regiji Malte.
Je najstarejše od treh malteških mest – vključno s Sengleo in Cospicuo – in je leta 1565 preživelo veliko obleganje otomanskih osvajalcev. Mesti je služilo kot glavno mesto Malte za kratek čas, dokler ni bila zgrajena Valletta.
Mesto Mdina je bilo nekoč glavno mesto Malte.
Mdina, znana tudi kot “Tiho mesto”, je starodavno obzidano mesto v osrednji Malti. Je ena najpomembnejših zgodovinskih in kulturnih destinacij na otoku, saj ima bogato zgodovino, ki sega tisočletja nazaj. Glavna vhodna vrata v Mdino, znana tudi kot Vilhena Gate, so bila zgrajena leta 1724 v baročnem slogu.
Glavna katedrala v Mdini je posvečena sv. Pavlu in je ena najpomembnejših verskih zgradb na Malti. Zgrajena je bila v 17. stoletju na mestu, kjer naj bi po legendi svetnik srečal guvernerja Publija po svojem brodolomu.
Baročno katedralo sv. Pavla pokriva elegantna kupola.
Tla so prekrita z nagrobnimi ploščami zaslužnih vitezov in veljakov v natankosti drobno izdelanih iz raznovrstnega marmorja
Ogledali smo si tudi starinski katedralski muzej, z mogočnim stopniščem in res vrednimi eksponati.
Glavna Mdinska ulica je obzidana z najstarejšimi in najlepšimi palačami. V marsikateri še danes prebivajo plemiške družine.
MOSTA
je mesto, ki slovi po velikanski stolnici, ki so jo v neoklasicističnem duhu 19. stoletja zgradili po vzoru rimskega Panteona.
Rotunda, uradno poimenovana po Devici Mariji vnebovzetja. Kupola je tretja največja v Evropi. Leta 1942 je skozi kupola priletela bomba, ki kupole ni podrla, in ni eksplodirala. Zdaj jo hranijo kot opomin na čudež.
OTOK GOZO
Poleg Malte je stalno naseljen le še otok Gozo, drugi največji otok malteškega arhipelaga. Od daleč, ko se peljemo nanj s trajektom, se bohoti največja cerkev na Malti oziroma četrta največja v Evropi.
VICTORIA,
največje mesto na otoku, je znano po številnih ozkih uličicah in mogočni citadeli, s katere se odpira izjemen razgled na okolico. Tu so ohranjene številne stavbe iz arabske dobe in poznejših časov.
V času vitezov reda sv. Janeza, je bila citadela srednjeveški grad, ki je zagotavljal zatočišče pred osmanskimi napadi.
Otok je skriti biser, poznan po svoji naravi, kulturni dediščini…
GGANTIJA
Še preden so v Egiptu gradili piramide, je bila Malta kultno središče Sredozemlja. Skrivnostni arheološki ostanki iz pradavnine kažejo na visoko kulturo, ki je cvetela na otočju.
Najbolj znan spomenik na otoku je megalitski tempelj Ggantija. To je eno najbolje ohranjenih neolitskih krajev na otočju. Leži v čudovitem okolju s pogledom na osrednjo planoto na Gozu. Zgradili so jo okoli leta 3600 pr.n.št
Marsaxlokk
Marsaxlokk je slikovita ribiška vasica, kjer se v pristanišču pozibavajo starinske, živobarvne ribiške ladjice, ki jim pravijo luzzu.
Za pisane vzorce naj bi bili zaslužni starodavni Feničani, ki so na Malto prišli okoli leta 800 pr. n. št.. Na vsakem kljunu je še vedno narisano Ozirisovo oko-starodavni simbol zaščite pred vsem hudim.
Pa še malo sprehoda po Sv. Julijan’s…
To je priljubljeni turisticni predel severozahodno od Valette. Veliko je hotelov, restavracij, lokalov…
Zvečer, ko smo modrovali v avli našega hotela, smo se strinjali: Malta je preživela že veliko zavojevalcev. Zadnji v tisočletnem obleganju smo turisti. Ogromno se gradi, predvsem hotele in vse ostalo v povezavi s turizmom. Vsa delovna mesta so povezana s tem. Veliko krizo bodo morali znova prestati, če pride do zloma te panoge…
Zapisala Mirjam Dolgan
Fotografije: Irena, Ivanka, Majda in Mirjam