UTŽO Il. Bistrica

Kategorija: dogodki

  • TA PRAVE NA F3ŽO

    TA PRAVE NA F3ŽO

    Mednarodni dan starejših obeležujemo vsako leto 1. oktobra. Okoli tega datuma poteka v Ljubljani v Cankarjevem domu tridnevni Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). Bogat program, dogodki, ki se vrstijo eden za drugim, privabijo veliko obiskovalcev. Na odprtem odru nastopajo različne skupine, v glavnem glasbene, pevske in plesne, ki obogatijo kulturni program.

    Plesna skupina naše Univerze za tretje življenjsko obdobje Ta prave, je že tretje leto nastopala na tej prireditvi. Sedem plesalk se nas je 2.oktobra odpravilo z dvema avtomobiloma do Pivke, od tam pa z vlakom do Ljubljane. Okrepčilo s sendviči in pecivom, živahen klepet in smeh in že smo pripotovale v Ljubljano. V Cankarjevem domu so nas organizatorji napotili v provizorične garderobe, oskrbeli s sendviči in vodo in hitro smo se preoblekle v oblačila za nastop, si nadele uhane, se našminkale in počesale. Pohvala nekaj obiskovalcev: »O, kako ste lepe«, je bila blagodejna. Do nastopa smo malo poklepetale z drugimi nastopajočimi, se sprehodile med stojnicami z zanimivo ponudbo, popile kavico, se pozdravile s prijatelji in znanci iz Bistrice in Ljubljane in že se je približal naš čas, da pokažemo kaj znamo. Trema, nervoza pred nastopom? Vedno se prikrade nekaj skrbi, kako bo šlo, kljub temu, da smo na vajah doma brezhibno odplesale. Ko pa nas je voditeljica napovedala, smo z dvignjeno glavo in nasmehom stopile na oder. Glasba pesmi »Ring, ring« in »Na Golici« je sprostila naše telo in misli, koraki in gibi so usklajeno oblikovali našo koreografijo. Na koncu poklon gledalcem, slišal se je aplavz in pohvale: »Bravo punce« in vedele smo, da smo dobro odplesale. Z nasmehom na ustnicah smo se odpravile na vlak proti Pivki in dobra volja nas ni zapustila vse do doma.

    Hvala vsem članicam naše UTŽO, ki so bili na našem nastopu v Ljubljani in nas spodbujale in hvala Ediju, ki je čuval naše denarnice, dokumente in mobije na stojnici Parka Škocjanskih jam.

    št. ogledov: 239
  • IZLET NAŠEGA DRUŠVA KOT KRASEN ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA 24/25

    IZLET NAŠEGA DRUŠVA KOT KRASEN ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA 24/25

    Radovednosti in želje po spoznavanju novih krajev, običajev in znamenitosti ne more ustaviti niti nek jesenski dež , smo si rekli, ko smo se odpeljali na Gorenjsko. Že v avtobusu je kar žuborelo od klepetov o tem kaj smo med počitnicami doživeli,  pa tudi od pričakovanja, kaj nam bo dan prinesel.

    Naš prvi postanek je bil v »nepremičnem spomeniku državnega pomena«, v parku Brdo pri Kranju, po katerem nas je popeljal uslužbenec Javnega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije. Med sprehodom nas je seznanil s »seznamom« nekdanjih lastnikov, z objekti, ki so jih posamezni lastniki dodajali (npr. oranžerijo Karla Zoisa) in tudi s spremembami namembnosti objektov vse od 16 stoletja dalje, ko so dvorec sezidali. Že v hotelski kavarni smo uzrli fotografije pomembnejših obiskovalcev Brda, največ družine Karađorđevič in kasneje Josipa Broza -Tita; ob peščeni poti pa so nameščene informativne table s podatki o pomembnejših srečanjih na tem prostoru, ki so ustvarjala zgodovino (z obiski G. W. Busha, V. Putina in drugih). Dež nam je med sprehodom po prelepem, natančno vzdrževanem parku (skoraj) prizanesel, tako da smo si lahko ogledali drevorede, jezerca, mostičke, kipe a smo si na koncu vendarle obljubili, da se v park vrnemo v maju, ko naj bi se kostanjev drevored rožnato obarval.

    Naslednji postanek je bil v Cerkljah na Gorenjskem, po katerih nas je popeljala klepetava vodička. Ogledali smo si cerkev, v kateri smo opazili dela arhitekta Plečnika.  Mimo spomenika skladatelju Davorinu Jenku smo se odpravili proti spominski hiši prvega slovenskega poklicnega igralca Ignacija Borštnika. Tamkajšnje društvo je ravno dan prej obeležilo obletnico igralčeve smrti. V lepo urejeni starinski hiši, ki je polna antikvitet, so izobešeni tudi plakati, ki so nekoč vabili na predstave.

    Po kosilu pa nas je čakal še ogled gradu Strmol, ki je eden najstarejših na tem prostoru, saj se ga prvič omenja leta 1287. Tudi ta grad je menjal veliko lastnikov. Danes je kot del protokolarnih objektov, a je v njem možna tudi hotelska nastanitev ali uporaba prostorov. Ljubezniva vodička Barbara nas je popeljala med nadstropji, kjer smo si lahko ogledali kopalnice, spalnice, dnevne prostore, lestence, ogledala, knjižnice, jedilnice, pa tudi omare in omarice s skrivnostnimi predalčki za pomembnejše predmete. Seveda pogovor ni obšel zadnjih lastnikov, industrialca Rada Hribarja z ženo Ksenijo, katerih žalosten konec je v imenitni knjigi To noč sem jo videl opisal pisatelj Drago Jančar.

    Vsekakor živimo na prostoru, kjer lahko častimo naravo ki nas obdaja in imamo mnogo kotičkov, krajev, mest in vasi, ki nas vabijo še na mnoga raziskovanja. Komaj čakam na naslednjič 😊.

    I.Š.

    Irena Štembrgar, Ivanka Bratovič, Brenko Glažar

    št. ogledov: 223
  • Stres merljivo vpliva na zdravje

    Stres merljivo vpliva na zdravje

    Dr. Barbara Hrovatin, dr. med. je preko akademske izobrazbe in skozi svoje življenjske izkušnje postala zdravnica s srcem v integrativni medicini, ki se posveča celostnemu svetovanju in izobraževanju za vitalnost in zdravje z učinkovitimi prilagoditvami načina življenja. Glavno vodilo integrativne medicine je polno zdravje celega človeka, ne le obvladovanje posamične bolezni.

    Stres in zdravje – verjamem, da ga ni med nami, ki ne bi že slišal ali še bolj verjetno  tudi osebno izkusil, kako se količina sladkorja v krvi diabetika dvigne, kako izbruhne napad psoriaze, kako se poslabša astmatično stanje, kako izbruhne alergija, kako se fizično telo slabo počuti, če smo predolgo pod prevelikim stresom.

    Akutni stres je evolucijsko pozitiven starodaven mehanizem preživetja. Zanj je značilno, da je odziv na konkretno nevarnost, hitro doseže vrhunec in hitro se spet vrnemo v začetno stanje. Gazela se potem, ko jo levinja neha loviti, kmalu začne spet mirno pasti.

    Če pa smo predolgo pod stresom in se ne znamo sprostiti in si pomagati, to neizbežno vpliva na zdravje.

    Kako se branimo pred stresom? Kako se regeneriramo, obnavljamo?

    Jejmo zdravo, gibljimo se več, več se sproščajmo in imejmo radi sami sebe in negujmo dobre odnose!

    Sprostitvene tehnike: meditacije, molitev, joga, Tai-chi…  metode, ki uravnovešajo telo in dušo (mind-body techniques). Vedno se nekaj ponavlja: beseda, gib,… poleg tega mora biti prisotna čuječnost, da se  osredotočimo na svoje doživljanje v danem trenutku. 

    Dihalne vaje: skupaj smo obnovili in preizkusili znanje o trebušnem dihanju, tehnike dihanja 4-4-4, pa tudi 4-7-8, kako se sprostiti zgolj s tem, da spustimo ramena in potisnemo brado noter in še marsikak drugi konkreten koristen nasvet.

    Mene osebno je predavateljica navdušila tudi z razlago epigenetike: vsi se bojimo bolezni, ki smo jih od svojih prednikov podedovali in bojimo se, kako smo gensko obremenili svoje potomce.

    Raziskovali so DNA in ugotovili, da 98% DNA niso geni, temveč t.i. »temna snov«, »prazni« prostori, ki ne kreirajo proteinov. Življenje, kakršno živimo, vpliva na to, ali se bo genska predispozicija uresničila ali ne. Epigenetika pomeni »nad geni«. Odločilna je ekspresija genov kot odgovor na notranje in zunanje doživljanje. DNA postane fluiden koncept, potencial za vzorce, ki vznikajo v prepletih narave in družbe, telesa in življenjske izkušnje.

    Nekaj zanimivih spoznanj, ki jih je zdravnica vsa podkrepila s predstavitvijo konkretnih raziskav:

    • Da čustva vplivajo na fizično telo smo že vedeli, presenetljivo pa je, da je ena od stresnih reakcij »zmrznitev« (ko kot posledica slabe diagnoze ali druge šokantne novice več ne moremo slediti, kaj se dogaja, ko ne razumemo kaj nam razlagajo, glava je v megli, ne moremo govoriti,…) lahko vzrok za akutno stresno kardiomiopatijo, ki ji tudi rečemo sindrom strtega srca in dejansko fizično spremeni obliko tega organa.
    • Osamljenost na zdravje vpliva bolj kot kajenje cigaret.
    • Obremenjujoče izkušnje v otroštvu bistveno prispevajo k pojavu vseh bolezni.
    • Placebo ni le tabletka, pač pa je vse, kar je okrog nje: diploma na zidu, bel plašč, cela procedura zdravljenja, priprave na operacijo,… naš razum prepriča telo, da se bo nekaj pozitivnega zgodilo in v vsakem od nas se skriva lekarna, ki jo je mogoče zbuditi, da nam pomaga s samozdravljenjem.

    Če bi samo z enim stavkom povzela najpomembnejše z včerajšnjega predavanja:
    »S stresom (in mnogimi drugimi boleznimi) se najlažje spoprimemo, če živimo zdravo: zdrava hrana, dovolj gibanja, povezanost z naravo, kvalitetni medsebojni odnosi.«

    Zapisala Mirjam Dolgan

    Irena Štembrgar

    št. ogledov: 236