UTŽO Il. Bistrica

Kategorija: dogodki

  • Novokračine – vas devetih mostov

    Novokračine – vas devetih mostov

    Slušatelji skupine Spoznavajmo svet in domovino so se 14.10.2025 na svojem prvem srečanju v velikem številu udeležili obiska naše vasi Novokračine. Bil je čudovit jesenski dan. Pred zadružnim domom nas je pričakal Jožko Štemberger, ki je prijazno sprejel povabilo, da nam predstavi svojo rojstno vas.

    Pri spomeniku padlih krajanov in civilnih žrtvah v NOB nas je ogovorila Jadranka Hrabar, ki je bila dolga leta članica naše skupine. Predstavila nam je organizacijo in dejavnosti odporniškega gibanja v vasi med drugo svetovno vojno. Mnogi med nami niso poznali velike humanitarne akcije, ki so jo prevzele ženske in dekleta iz Novokračin in sosednjih slovenskih in hrvaških vasi zgodaj spomladi 1944 (bil je še sneg), ko so v nahrbtnikih, v spremstvu le dveh kurirjev, nosile pšenico v Mrzle vodice, občina Lokve, Gorski Kotar, danes po cestah čez 60 km oddaljeni kraj. Vas je bila požgana, le cerkev je stala in vanjo so stresle svoj tovor. Kurir jih je nazaj grede spremlja le del poti. Vse so se srečno vrnile domov. Kolikšen pogum je bil potreben!

    Potem smo vstopili v prostore zadružnega doma, kjer smo prisluhnili obsežni predstavitvi vasi. Novokračine so samostojna KS, ki obsega še vasi: Sušak, Fabce in Novo vas (Smrdeće). Na severu jo omejujejo flišni griči, na jugu pa apnenčasta Visoć in sv. Katarina. V vas priteka šest hudourniških potokov, ki se ob stiku z apnencem izlivajo v Novokrajsko jamo. Bregove povezujejo mostički.

    [metaslider id=”9875″]

    In od kod ime? Zgodovinarji omenjajo selitve z JV Balkanskega polotoka in Dalmacije in s tem povečana potrebo po ozemlju in krčenju gozda – »nova krčevina«. Zveni logično. Vas je nastala na naravno pomembni poti in ob vodi. Prvi pisni vir naselje omenja leta 1576 v zvezi s podložnikom avguštinskega samostana na Reki, Maljevca. Franciscejski kataster (1820) pa že natančno locira novokrajske hiše.
    Danes šteje 65 hiš, od tega žal 22 praznih. Trenutno živi v vasi 131 prebivalcev. Vas se deli na 5 predelov: Pomoćinek, Korta, Seravec, Breščić in Bezuljak.

    V preteklosti so se ukvarjali s furmanstvom (drva, pridelki – Reka, Opatija), z gozdarstvom, s poljedelstvom in z živinorejo. Najbolj znana jed je bila krompirjeva polenta (koruzna moka in krompir), najbolj pa cenjena v času kolin: polita s špehom in s kislim zeljem. Otroci in ostali so za zajtrk jedli kruh nadrobljen v belo kavo iz cikorije. Gospodinje naj bi iz »nič« ustvarile dobro in veliko.

    Ženske so nosile naprodaj mleko, maslo, jajca, med, divjačino. Vas je imela: 2 mlina, 3 gostilne in 2 trgovini, veliko vaških obrtnikov: 2 kovača, čevljarja in šivilje, delavce, ki so pod Italijo ob cesti tolkli kamenje (batuda).

    Po drugi svetovni vojni je mnogo moških delalo v velikih podjetjih na Reki, ženske tudi v bistriškem Lesonitu. V vas je dnevno prihajalo iz različnih smeri 20 avtobusov! Po vzpostavitvi meje s Hrvaško je večina delovno sposobnih poiskala delo v Sloveniji. Število obdelanih njiv se vsako leto zmanjšuje.

    Iz preteklosti so se v kraju ohranila domača imena Žopanovi, Oštarovi, Vahtarjovi, Jadrkini, Mirkoći, Minčić, Ondrić, Lapić… Za vas je značilen glas Ć, kar v sosednjih ni običaj. Pogosti priimki: Iskra, Maljevac Štembergar, Rutar, Šlosar. Zaradi siromaštva so se mnogi izseljevali pred prvo svetovno vojno in po njej v Ameriko Po drugi svetovni vojni so boljše življenje iskali v Avstraliji in po večjih mestih v bližini, kjer so dobili delo in stanovanja. Svojega kraja niso pozabili.

    Novokračine
    Majhin sen bil, fantek veseil.
    Sen biu ja jako živ
    Na svislih sen spal, ruožice bral,
    Kravicam. jes sen dau.
    Seda sen zrasu, lejta so šla,
    Nej štalic, nej već blaga,
    Ma to dolino
    Iz mojiga srca
    Ne moren pozabit ja.


    Besedilo: Vlado Filčič, Nežin
    Pesem je tudi uglasbil in pel.
    Prebrala jo je Marija Mirkoća.

    Novokrajci so doživeli marsikatero bridko uro. Prav v mesecu oktobru leta 1907 se je nad vasjo utrgal oblak. V nekaj minutah so vsi potoki narasli, drli skozi vas nosili s seboj različen material in drveli proti Novokrajski jami, ki ni mogla požirati. Voda, blato in vejevje so polnili polja in hiše. Mnoge so bile zasute do stropa. Ljudje so komaj rešili živino. Pridelek in krmo – vse je ujma uničila. Podobna usoda jih je doletela leta 1940. Pod italijansko okupacijo so vaščane aretirali, zapirali, vključevali v specialne bataljone. Vas je bila tudi bombardirana. Posledica tega so bile človeške žrtve in porušeni domovi. Ne kruta narava ne vojna niso ugasnili vedrega duha in optimizma Novokrajcev.

    Lotili so se obnove in gradnje svojega zadružnega doma. Darovali so zemljišča. Z udarniškim delom in drugimi delovnimi akcijami je delo hitro napredovalo. Marija Iskra se spominja, da so ženske v predpasnikih nosile kamenje pri gradnji. Danes je sredi vasi večnamenska stavba, ki je ponos vaščanov; zraven pa še plesišče in igrišče. Dom je v preteklosti in danes povezoval številne novokrajske generacije. V domu imajo sedež KS, društva…
    V zadružnem domu je do leta 70 delovala tudi šola. Pred tem časom so šolo odprli tudi Italijani. Nekaj časa pa je delovala tudi partizanska šola.

    Glavna naravna znamenitost je Novokrajska jama, v katero poniknejo vsi potoki. Iz nje priteče voda na dan v Preluki. Dolga je 1297 m, krasijo jo številni kapniki, velike dvorane in jezera. Ozek sifon preprečuje nadaljnji dostop. Obisk je možen le ob vodenju jamarjev.

    Druga znamenitost je prazgodovinsko gradišče sv. Katarina, na kateri je stala cerkvica in kot pravijo – ženski samostan. Vaščani so s skupnimi močmi obnovili cerkvico, postavili kočo in uredili zunanji prostor za druženja. Od ceste proti Jelšanam so uredili pot, ki je privlačna za pohodnike. Postavili so tudi križev pot. Zadnjo nedeljo v maju imajo vaščani na vrhu sv. mašo in kasneje veselico. Zadnja leta tudi kurijo kres za prvi maj.

    Po izčrpni predstavitvi, obogateni z zgodbicami in anekdotami iz življenja vaščanov nas je gostitelj povabil, da si z obložene mize postrežemo s pijačo in sladkimi dobrotami, ki so jih napekle Novokrajke .

    Sledil je sprehod po vasi. Je čista in hiše so lepo obnovljene. Še vedno je veliko cvetja po oknih in balkonih. Stopili smo tudi v cerkvico sv. Jožefa, ki je skromna, a lepo vzdrževana. Vaški praznik so posvetili sv. Margareti, ker ta goduje poleti.

    Pred Vahtarjevo hišo nas je že čakala »gospodinja« Mirjana, ki je želela predstaviti zares bogat družinsko zbirko orodja, kuhinjskih pripomočkov in živinske opreme. Mlajši rod (sin) pa ima v drugem prostoru zbirko vojaške opreme in orožja. Vsi razstavljeni predmet so lahko za vzgled muzejem! Mirjana nas je tudi pogostila.

    Jožko ima hobi – lov. Vstopili smo tudi v njegovo rezidenco in si ogledali lovske trofeje in spili »nekaj domačega«!

    Vse kar sem zapisala, je le povzetek Jožkovega besedila. Hvala mu za vse! Hvala tudi vsem imenovanim in anonimnim Novokrajkam, ki so nam pripravili ta bogat in čudovit obisk. Zakaj DOLINA ljubavi, pa sami malo potuhtajte.

    Marica Gaberšnik

    št. ogledov: 348
  • TA PRAVE NA F3ŽO

    TA PRAVE NA F3ŽO

    Mednarodni dan starejših obeležujemo vsako leto 1. oktobra. Okoli tega datuma poteka v Ljubljani v Cankarjevem domu tridnevni Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). Bogat program, dogodki, ki se vrstijo eden za drugim, privabijo veliko obiskovalcev. Na odprtem odru nastopajo različne skupine, v glavnem glasbene, pevske in plesne, ki obogatijo kulturni program.

    Plesna skupina naše Univerze za tretje življenjsko obdobje Ta prave, je že tretje leto nastopala na tej prireditvi. Sedem plesalk se nas je 2.oktobra odpravilo z dvema avtomobiloma do Pivke, od tam pa z vlakom do Ljubljane. Okrepčilo s sendviči in pecivom, živahen klepet in smeh in že smo pripotovale v Ljubljano. V Cankarjevem domu so nas organizatorji napotili v provizorične garderobe, oskrbeli s sendviči in vodo in hitro smo se preoblekle v oblačila za nastop, si nadele uhane, se našminkale in počesale. Pohvala nekaj obiskovalcev: »O, kako ste lepe«, je bila blagodejna. Do nastopa smo malo poklepetale z drugimi nastopajočimi, se sprehodile med stojnicami z zanimivo ponudbo, popile kavico, se pozdravile s prijatelji in znanci iz Bistrice in Ljubljane in že se je približal naš čas, da pokažemo kaj znamo. Trema, nervoza pred nastopom? Vedno se prikrade nekaj skrbi, kako bo šlo, kljub temu, da smo na vajah doma brezhibno odplesale. Ko pa nas je voditeljica napovedala, smo z dvignjeno glavo in nasmehom stopile na oder. Glasba pesmi »Ring, ring« in »Na Golici« je sprostila naše telo in misli, koraki in gibi so usklajeno oblikovali našo koreografijo. Na koncu poklon gledalcem, slišal se je aplavz in pohvale: »Bravo punce« in vedele smo, da smo dobro odplesale. Z nasmehom na ustnicah smo se odpravile na vlak proti Pivki in dobra volja nas ni zapustila vse do doma.

    Hvala vsem članicam naše UTŽO, ki so bili na našem nastopu v Ljubljani in nas spodbujale in hvala Ediju, ki je čuval naše denarnice, dokumente in mobije na stojnici Parka Škocjanskih jam.

    [metaslider id=”9672″]
    št. ogledov: 251
  • IZLET NAŠEGA DRUŠVA KOT KRASEN ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA 24/25

    IZLET NAŠEGA DRUŠVA KOT KRASEN ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA 24/25

    Radovednosti in želje po spoznavanju novih krajev, običajev in znamenitosti ne more ustaviti niti nek jesenski dež , smo si rekli, ko smo se odpeljali na Gorenjsko. Že v avtobusu je kar žuborelo od klepetov o tem kaj smo med počitnicami doživeli,  pa tudi od pričakovanja, kaj nam bo dan prinesel.

    Naš prvi postanek je bil v »nepremičnem spomeniku državnega pomena«, v parku Brdo pri Kranju, po katerem nas je popeljal uslužbenec Javnega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije. Med sprehodom nas je seznanil s »seznamom« nekdanjih lastnikov, z objekti, ki so jih posamezni lastniki dodajali (npr. oranžerijo Karla Zoisa) in tudi s spremembami namembnosti objektov vse od 16 stoletja dalje, ko so dvorec sezidali. Že v hotelski kavarni smo uzrli fotografije pomembnejših obiskovalcev Brda, največ družine Karađorđevič in kasneje Josipa Broza -Tita; ob peščeni poti pa so nameščene informativne table s podatki o pomembnejših srečanjih na tem prostoru, ki so ustvarjala zgodovino (z obiski G. W. Busha, V. Putina in drugih). Dež nam je med sprehodom po prelepem, natančno vzdrževanem parku (skoraj) prizanesel, tako da smo si lahko ogledali drevorede, jezerca, mostičke, kipe a smo si na koncu vendarle obljubili, da se v park vrnemo v maju, ko naj bi se kostanjev drevored rožnato obarval.

    Naslednji postanek je bil v Cerkljah na Gorenjskem, po katerih nas je popeljala klepetava vodička. Ogledali smo si cerkev, v kateri smo opazili dela arhitekta Plečnika.  Mimo spomenika skladatelju Davorinu Jenku smo se odpravili proti spominski hiši prvega slovenskega poklicnega igralca Ignacija Borštnika. Tamkajšnje društvo je ravno dan prej obeležilo obletnico igralčeve smrti. V lepo urejeni starinski hiši, ki je polna antikvitet, so izobešeni tudi plakati, ki so nekoč vabili na predstave.

    Po kosilu pa nas je čakal še ogled gradu Strmol, ki je eden najstarejših na tem prostoru, saj se ga prvič omenja leta 1287. Tudi ta grad je menjal veliko lastnikov. Danes je kot del protokolarnih objektov, a je v njem možna tudi hotelska nastanitev ali uporaba prostorov. Ljubezniva vodička Barbara nas je popeljala med nadstropji, kjer smo si lahko ogledali kopalnice, spalnice, dnevne prostore, lestence, ogledala, knjižnice, jedilnice, pa tudi omare in omarice s skrivnostnimi predalčki za pomembnejše predmete. Seveda pogovor ni obšel zadnjih lastnikov, industrialca Rada Hribarja z ženo Ksenijo, katerih žalosten konec je v imenitni knjigi To noč sem jo videl opisal pisatelj Drago Jančar.

    Vsekakor živimo na prostoru, kjer lahko častimo naravo ki nas obdaja in imamo mnogo kotičkov, krajev, mest in vasi, ki nas vabijo še na mnoga raziskovanja. Komaj čakam na naslednjič 😊.

    I.Š.

    [metaslider id=”9547″]

    Irena Štembrgar, Ivanka Bratovič, Brenko Glažar

    št. ogledov: 238
  • Stres merljivo vpliva na zdravje

    Stres merljivo vpliva na zdravje

    Dr. Barbara Hrovatin, dr. med. je preko akademske izobrazbe in skozi svoje življenjske izkušnje postala zdravnica s srcem v integrativni medicini, ki se posveča celostnemu svetovanju in izobraževanju za vitalnost in zdravje z učinkovitimi prilagoditvami načina življenja. Glavno vodilo integrativne medicine je polno zdravje celega človeka, ne le obvladovanje posamične bolezni.

    Stres in zdravje – verjamem, da ga ni med nami, ki ne bi že slišal ali še bolj verjetno  tudi osebno izkusil, kako se količina sladkorja v krvi diabetika dvigne, kako izbruhne napad psoriaze, kako se poslabša astmatično stanje, kako izbruhne alergija, kako se fizično telo slabo počuti, če smo predolgo pod prevelikim stresom.

    Akutni stres je evolucijsko pozitiven starodaven mehanizem preživetja. Zanj je značilno, da je odziv na konkretno nevarnost, hitro doseže vrhunec in hitro se spet vrnemo v začetno stanje. Gazela se potem, ko jo levinja neha loviti, kmalu začne spet mirno pasti.

    Če pa smo predolgo pod stresom in se ne znamo sprostiti in si pomagati, to neizbežno vpliva na zdravje.

    Kako se branimo pred stresom? Kako se regeneriramo, obnavljamo?

    Jejmo zdravo, gibljimo se več, več se sproščajmo in imejmo radi sami sebe in negujmo dobre odnose!

    Sprostitvene tehnike: meditacije, molitev, joga, Tai-chi…  metode, ki uravnovešajo telo in dušo (mind-body techniques). Vedno se nekaj ponavlja: beseda, gib,… poleg tega mora biti prisotna čuječnost, da se  osredotočimo na svoje doživljanje v danem trenutku. 

    Dihalne vaje: skupaj smo obnovili in preizkusili znanje o trebušnem dihanju, tehnike dihanja 4-4-4, pa tudi 4-7-8, kako se sprostiti zgolj s tem, da spustimo ramena in potisnemo brado noter in še marsikak drugi konkreten koristen nasvet.

    Mene osebno je predavateljica navdušila tudi z razlago epigenetike: vsi se bojimo bolezni, ki smo jih od svojih prednikov podedovali in bojimo se, kako smo gensko obremenili svoje potomce.

    Raziskovali so DNA in ugotovili, da 98% DNA niso geni, temveč t.i. »temna snov«, »prazni« prostori, ki ne kreirajo proteinov. Življenje, kakršno živimo, vpliva na to, ali se bo genska predispozicija uresničila ali ne. Epigenetika pomeni »nad geni«. Odločilna je ekspresija genov kot odgovor na notranje in zunanje doživljanje. DNA postane fluiden koncept, potencial za vzorce, ki vznikajo v prepletih narave in družbe, telesa in življenjske izkušnje.

    Nekaj zanimivih spoznanj, ki jih je zdravnica vsa podkrepila s predstavitvijo konkretnih raziskav:

    • Da čustva vplivajo na fizično telo smo že vedeli, presenetljivo pa je, da je ena od stresnih reakcij »zmrznitev« (ko kot posledica slabe diagnoze ali druge šokantne novice več ne moremo slediti, kaj se dogaja, ko ne razumemo kaj nam razlagajo, glava je v megli, ne moremo govoriti,…) lahko vzrok za akutno stresno kardiomiopatijo, ki ji tudi rečemo sindrom strtega srca in dejansko fizično spremeni obliko tega organa.
    • Osamljenost na zdravje vpliva bolj kot kajenje cigaret.
    • Obremenjujoče izkušnje v otroštvu bistveno prispevajo k pojavu vseh bolezni.
    • Placebo ni le tabletka, pač pa je vse, kar je okrog nje: diploma na zidu, bel plašč, cela procedura zdravljenja, priprave na operacijo,… naš razum prepriča telo, da se bo nekaj pozitivnega zgodilo in v vsakem od nas se skriva lekarna, ki jo je mogoče zbuditi, da nam pomaga s samozdravljenjem.

    Če bi samo z enim stavkom povzela najpomembnejše z včerajšnjega predavanja:
    »S stresom (in mnogimi drugimi boleznimi) se najlažje spoprimemo, če živimo zdravo: zdrava hrana, dovolj gibanja, povezanost z naravo, kvalitetni medsebojni odnosi.«

    Zapisala Mirjam Dolgan

    [metaslider id=”9346″]

    Irena Štembrgar

    št. ogledov: 246