Filters
Išči:

Oznaka: k-r-uharije

k(r)uharije

  • BISERI SLOVENSKE ISTRE

    BISERI SLOVENSKE ISTRE

    Čeprav ni bil nič kaj obetaven majski dan, so se članice  skupine K(r)uharije UTŽO ob zaključku študijskega leta 2025/2026 odpravile v Slovensko Istro.

    Najprej so se ustavile v Hrastovljah in si ogledale gotsko cerkev sv. Trojice, katere nastanek sega v čas med 12. in 14 stol. in slovi po freskah umetnika Janeza iz Kastva nastalih ob koncu 15.stol. Te vključujejo prizore stvarjenja sveta, izgon Adama in Eve, Kristusov križev pot ter “Mrtvaški ples”, ki ponazarja neizbežnost smrti za vse sloje družbe. Cerkev obdaja taborsko obzidje iz 16. stoletja, ki je služilo obrambi pred turškimi vpadi.

    Pot so nadaljevale v vasici Sv. Peter in si ogledale Etnološko zbirko Tonina hiša – srce istrske tradicije. Hiša je značilna kmečka podeželska hiša severozahodnega dela Istre iz 19. stoletja ali prej. V prvem nadstropju kamnite stavbe so bili bivalni prostori s kužino (kuhinjo) in kamaro (sobo). Tu je ohranjeno odprto ostrešje s strešno konstrukcijo iz hrastovega lesa z deli korenin, razstavljeno veliko starega izredno lepega in zanimivega pohištva in ostalih predmetov. Zelo zanimiv je spodnji del hiše, ki je pred obnovo služil poljedelskim, sadjarskim, vinogradniškim in oljarskim dejavnostim, v 19. stoletju pa je bila v njih oljarna. Pri pridobivanju olja so uporabljali: mlin za mletje oljk, stiskalnico za stiskanje zmlete oljčne mase, vreteno za zategovanje vijaka stiskalnice (kot pomožno delovno orodje) in peč s kotlom, v katerem so segrevali vodo. Hiša je bila last premožnejše družine Gorela. Ime je dobila po Antoniji Gorela (1873–1967), ki je bila zadnja lastnica hiše in je v njej živela do leta 1961.

    Za kosilo so se ustavile na Turistični kmetiji Tonin v Pučah, ki ponuja avtentično istrsko kulinarično  ponudbo in  je prepoznavna po ekološkem oljčnem olju, vinih in domačih dobrotah.

    Postregli so jim z domačo kulinarično specialiteto-mesom izpod peko. Ni šlo pa brez kozarca dobrega domačega istrskega vina.

    Za zaključek popoldneva so se zapeljale še do 2,5 m visokega  Krkavškega kamna (menhir) iz 1. stoletja pr. n. št..Kamenz reliefi na obeh straneh prikazuje človeka (ali božanstvo – po nekaterih teorijah boga sonca) z razprtimi rokami in z žarki okoli glave. V vasi danes stoji replika kamna, original pa hrani Pokrajinski muzej Koper.

    Pomen in čas nastanka Krkavškega kamna je težko določiti. Morda je nastal v prazgodovini in gre za edini slovenski menhir, morda pa gre za upodobitev perzijskega boga Mitre.

    Posebnost kamna je tudi lega: v njegovi bližini je bila rimska cesta in kamen se nahaja blizu rimskega najdišča. Nekateri mu pripisujejo poseben pomen, saj leži na sečišču leg bližnjih cerkva, ki tvorijo pravilni latinski križ, kjer je kamen središče križa. Cerkve naj bi zgradili okoli kamna, da bi uničili njegovo »hudičevo moč«. Nekateri radiestezisti trdijo, da so ob kamnu posebne, dobre energije, kar je morda razlog, da so kamen častili z različnimi obredi.

    Bil je res prečudovit dan, poln novih doživetij in spoznanj preteklosti, ki  bodo ostala  nepozaben spomin na prijetno druženje skupine, ki svoje znanje bogati na univerzi že tretje študijsko leto.

    Zapisala: Nevenka Tomšič
    Fotografije: N. Tomšič, I. Bratovič

  • PRAZNIČNO ALI NEDELJSKO KOSILO

    PRAZNIČNO ALI NEDELJSKO KOSILO

    Tokrat je v skupini K(r)uharije zadišalo po praznikih. Članice skupine so spekle Štefani pečenko, znano tudi kot mesna štruca s kuhanimi jajci, po tradicionalni slovenski jedi, ki izvira iz obdobja Avstro-Ogrske. Njeno ime je povezano z belgijsko princeso Štefanijo, ženo prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega. Ta okusna pečena rolada iz mletega mesa in kuhanih jajc je sčasoma postala priljubljena jed v Sloveniji, pa tudi širše po Evropi. Je odlična izbira za praznične, svečane priložnosti ali nedeljsko kosilo.Odlično se poda k pire krompirju, pečeni zelenjavi ali solati. Pripravimo jo lahko tudi vnaprej in jo pred postrežbo samo spečemo. Odlično se prilega različnim omakam, ki jih lahko prilagodimo svojemu okusu.

    Kot prilogo k mesni štruci so pripravile krompir pire, postregle pa so tudi s francosko solato, ki je ena od nepogrešljivih jedi prazničnega jedilnika/menija in njeno novo tekmico versajska solato.

    Preden smo se lotile pokušanja, nas je Ljuba naučila molitev, ki so je nekoč pred vsako jedjo molili v njihovi hiši.

    O Bog to vse nam daješ ti, kar dan za dnevom nas krepi.
    Podeli, da nam to jedilo, po tvoji volji bo teknilo.

    Ker prazničnega ali nedeljskega kosila ni brez sladkega peciva, so spekle še orehovo babko.

    Babka in potica sta si na videz podobni sladki kvašeni pecivi, a se razlikujeta v obliki in pripravi. Potica je tradicionalna slovenska praznična sladica, zvita v obliko valja in nato oblikovana v krožno obliko, pogosto pečena v posebnem modelu z luknjo in z orehovim nadevom. Babka je vzhodnoevropskega/judovskega izvora in ima spiralni ali zviti vzorec, ki je nastal zaradi prepletenega testa z nadevom. Vsebuje pa lahko številne različne nadeve. Pogosto  orehov, čokoladni, cimetov, sadni nadev, idr. 

    Ker je tu velika noč so pripravile tudi  paleto različnih pirhov za okrasitev praznične mize in postregle nadvse okusno žuco (žolco) s koščki svinjskega mesa in jajci.

    Če iščete ideje, kaj postreči za bližajoče se praznike ali nedeljo, so tukaj naši recepti za izbor jedi, ki vam zagotovo uspejo, so pa tudi izredno dobre in okusne.

    Srečno pri pripravi gornjih jedi, lepe praznike in dober tek!

    Zapis: Nevenka Tomšič
    Fotografije: Nevenka T., Ivanka B.

  • Imaste kej za pusta hrusta?

    Imaste kej za pusta hrusta?

    Pust hrust mastnih ust je že pred vrati in tudi v kuhinji skupine K(r)uharije UTŽO je v predpustnem času zadišalo po starih domačih pustnih jedeh.

    Kraljica tokratne obložene mize je bila ocvirkova potica. Kuhale pa smo tudi ječmen s suhimi rebrci, cvrle krofe ter jogurtove miške.

    Običajno se klasična sladka potica peče za božične in velikonočne praznike, v pustnem času pa je poleg obilice drugih pustnih dobrot – krvavic in klobas, kislega zelje in repe zabeljene z ocvirki, matevža, ječmena s suhimi svinjskimi rebrci in kuhane svinjske glave ali rilca, pa tudi krofov, flancat in mišk – na mizi tudi ocvirkova potica: slana potica, ki ji ponekod pravijo tudi ocvirkovka ali špehovka, katere posebnost pa je njen nadev. Namesto z orehi in lešniki je ta nadevana z ocvirki.
    Kot se za uvod v pustno mastno obilje spodobi, je ocvirkov nadev kot nalašč za potico tega obdobja. Ocvirkova oziroma špehova potica je starejša pustna jed, kot so krofi.

    Tudi pustna miza naše skupine se je šibila pod pripravljenimi dobrotami, saj tradicija veleva, da mora biti karnevalska hrana mastna, ocvrta in posuta s sladkorjem. To so upoštevale tudi udeleženke skupine in za obed poleg ocvirkove potice pripravile tudi okusen in slasten ječmen s suhimi svinjskimi rebrci in panceto. Ni pa manjkalo niti najbolj priljubljenih sladkih pustnih dobrot, zlatorjavih, rahlih in dišečih krofov in mišk.

    Ob branju našega prispevka, se vam verjetno že cedijo sline, tako kot so se tudi našim dekletom, saj je med pokušino v trenutku zmanjkalo vseh pripravljenih zares okusnih in slastnih jedi.

    Še je čas, da tudi vi v pustnem obdobju pripravite jedi po njihovih priloženih preverjenih receptih, ki vam bodo zagotovo tudi uspele.

    Pa pohitite in ne zamudite pustnega veselja in dobre hrane, saj pustnemu torku sledi pepelnična sreda, dan postenja in omejevanja hrane!

    Zapisala: Nevenka Tomšič

    Fotografije: N. Tomšič in I. Bratovič

  • ŽE DIŠI PO PRAZNIKIH

    ŽE DIŠI PO PRAZNIKIH

    Božič trka na naša vrata in z njim najbolj dišeči del prazničnega družinskega vzdušja ob  pripravi in peki naj okusnejših božičnih sladic.

    V tem prazničnem času v kuhinji zadiši omamen vonj po raznovrstnih pecivih, od tistih starih, preprostih, a čudovito razkošnih peciv, ki nas s svojim okusom in vonjem popeljejo v babičino kuhinjo, pa vse do sodobnih različic.

    Tako je na petkov večer pred letošnjim božičem zadišalo tudi v gospodinjski učilnici Osnovne šole Antona Žnideršiča, kjer so na delavnici udeleženke skupine K(r)uharije UTŽO pekle božične dobrote: pomarančni kolač, božičkove lunice, božične zvezdice, linške piškote, išlerje in orehove rogljičke.

    Božična peka je potekala v duhu prazničnega razpoloženja, velikem veselju, navdušenju in prijetnim vzdušju. Vse  jim je tudi tokrat super uspelo!

    Ob sladkanju z okusnim in čudovitim pecivom, ki diši po praznikih so si privoščile tudi kozarec kuhanega črnega vina, priljubljeno pijačo decembrskih praznikov, ki ima prijeten vonj po za to obdobje značilnih začimbah.

    Tudi vi poskusite naše recepte in v svoj dom vnesite nekaj prazničnega vzdušja, topline in veselja, ki nas spominja na otroštvo, ko smo v družinskem krogu oblikovali in pekli različne praznične sladice.

    Vesel božič in srečno novo leto!

    Zapis: Nevenka Tomšič
    Fotografije: N. Tomšič in I. Bratovič

  • Recept za pojedino brez primere

    Recept za pojedino brez primere

    Zimski čas je čas kolin. Čas ki je za mnoge še vedno poseben družinski in vaški praznik. Eno izmed pomembnih opravil je tudi priprava ocvirkov.

    Včasih je bilo v navadi, da se je po vasi neslo pokušino. V pokušino se je dalo krompir v kosih z ocvirki, kos jetrc, prate, špeha, kos rebrc, kos hrbta za juho. Ponekod je tako tudi še danes.

    Ocvirki spadajo med najbolj priljubljene dodatke zimskim jedem. Če hočemo skuhati odlično enolončnico, polento, pražen krompir, zabeliti regrat, krompir v zevnici, pripraviti ocvrta jajčka z ocvirki ali ocvirkovo potico/ocvirkovko, moramo imeti dobre, domače ocvirke in mast, ki so pika na i naše vrhunske kuhinje.

    Tudi za skupino K(r)uharije je bil praznik, ko so se na mrzel zimski dan srečale na prvi  delavnici letošnjega študijskega leta in pripravljale krompir z ocvirki s prilogami kislega zelja in peko kruha.

    Jedi so pripravljale s srcem in z velikim veseljem, tako da jim je vse odlično uspelo in v kuhinji je zadišal omamen vonj po domačih ocvirkih in kruhu.

    Kot se ob velikem uspehu spodobi, so ob zaključku delavnice poskusile vse pripravljene dobrote in nazdravile s kozarcem dobrega črnega vina.

    Ocvirke lahko shranimo suhe ali jih zalijemo v mast.

    Velika je razlika med kupljenimi in doma pripravljenimi ocvirki. Zato le pogumno in si pripravite domače ocvirke in mast. Ni težko.

    Recepti so v prilogi. Priprava je zelo preprosta. Poskusite tudi vi!

    Ponovno se srečajo v decembru, mesecu pričakovanja božiča in novega leta.

    zapisala Nevenka Tomšič
    Nevenka in Ivanka