V maju smo uspešno zaključili študijsko skupino Umetnostna zgodovina ter tako sklenili še eno leto raziskovanja in razumevanja bogate umetniške dediščine. Letošnji program smo vsebinsko začeli in končali v obdobju srednjega veka, ki je s svojo raznolikostjo in simboliko ponudil obilico vsebin za poglobljeno spoznavanje umetnosti.
Na začetku smo se posvetili starokrščanski ter bizantinski umetnosti, ki je pogosto vplivala na ikonografijo in slogovne značilnosti zgodnjekrščanskih del. Sledil je prehod v karolinško in otonsko umetnost, nato pa smo se posvetili romaniki ter študijsko leto zaključili z gotiko – obdobjem mogočnih cerkva, izrazite simbolike in vse večje umetniške razgibanosti. Poznogotska dela, ki smo jih obravnavali, so že nakazovala prehod v nove umetnostne tokove, s katerimi se bomo srečali v prihodnjem letu.
Pri vsakem obdobju smo sistematično pregledali razvoj arhitekture, slikarstva in kiparstva, s posebnim poudarkom na sakralni umetnosti, ki je bila v srednjem veku daleč najpomembnejša in najobsežnejša. Primerjali smo slogovne značilnosti, razpravljali o ikonografiji ter na podlagi zgodovinskih in družbenih okoliščin dobili širši vpogled v razvoj umetnosti skozi celoten srednji vek.
Študijsko leto smo zaokrožili z obiskom stalne zbirke srednjeveške umetnosti v Narodni galeriji. Čeprav je slovenska srednjeveška zapuščina skromnejša v primerjavi z evropsko, nam je ponudila lep zaključek in dragoceno priložnost za utrditev znanja, pridobljenega skozi študijsko leto.









































