UTŽO Il. Bistrica

Mesec: februar 2026

  • PLISKOVICA – NENAVADNO, A PRIJETNO ZVENEČE IME VASI

    PLISKOVICA – NENAVADNO, A PRIJETNO ZVENEČE IME VASI

    Ime naj bi vas dobila po živahni ptičici pliski. Domači pastirčki so jo primerjali s svojimi ovčicam in tudi njim nadeli enako ime. Sledilo je še poimenovanje vasi. Tudi vaščani nosijo ptičje priimke: Vrabec, Čuk, Kos, Petelin, Žerjal, nekoč celo Orel

    S tem uvodom je naša vodička Laura Fornazarič začela predstavljati naselje, ki smo ga obiskali v začetku februarja. Sicer leži na Krasu, na nadmorski višini 278 m. Ima 100 hiš in 200 prebivalcev Pliskovljanov. Najprej smo obiskali Hostel Kras, ki deluje v prenovljeni Slamičevi domačiji, ki je zaščitena kot kulturni spomenik. Umeščena je v veliko ograjeno dvorišče, borjač. V njem je gospa Laura zaposlena. V hostlu ponujajo 35 ležišč v bivalnem delu in bivšem skednju. Na voljo so skupne kopalnice, kuhinja in dnevni prostor. Domačija je ohranila značilnosti kraškega stavbarstva: gank, ki je pripet na osončeno stran hiše in gleda na dvorišče, dozidano spahnjenico za ognjišče, svinjak, latnik za senco.

    Sledil je sprehod po vasi. Ob posameznih domačijah smo spoznali še druge elemente stavbarstva: polkrožne in pravokotne kamnite vhode v dvorišča – kolone z odrsalniki, kamnite jerte okrog oken , ki so najbolj prepoznaven kamnoseški izdelek na Krasu. Hiše se naslanjajo druga na drugo. Tako so prihranili zidanje enega zida. Obrnjene so na sončno stran, ki gleda na dvorišče. So enonadstropne, včasih imajo še nizko podstrešje, ki je služilo za shrambo ali sušenje mesnin. Hrbti so obrnjeni proti severu ali vzhodu in ščitijo hišo pred burjo. Posamezni deli vasi so gručasti – zaščita pred burjo, vmes so klanci, ulice – gase, križade ali placi, kjer so sosedje reševali skupne zadeve.

    V vasi so imeli v preteklosti gostilno, pred katero raste murva, ki je ostanek nekdanjega svilogojstva. Zaprta je tudi vaška trgovina. Tudi šola je zaprla svoje duri.

    Na najvišji točki Pliskovice stoji romansko-baročna župnijska cerkev sv. Tomaža. Znamenitost Pliskovice je tudi vaški vodnjak, ki so ga zgradili sredi vasi leta 1892. Globok je 12 m. V času pomanjkanja vode so ga zaklenili. Ključ je imel župan in delil vodo posameznim družinam. Leta 2011 so ga temeljito obnovili. Zastali smo tudi pri spomeniku NOB, ki je posvečen padlim žrtvam za svobodo. Danes je Pliskovica znana po odličnem teranu, ki ga pridelujejo iz rdeče vrste refoška. Vinsko trto so začeli vzgajati po letu 1900, in sicer v obliki latnikov, ki trti omogočajo zračnost in osončenost. Rdeča zemlja in prehodno sredozemsko podnebje z alpskimi vplivi so naravne danosti za dober pridelek. Med rednimi nagrajenci na dnevih terana so tudi pridelovalci iz Pliskovice. Pa še to: Latnik evropskega prijateljstva v Pliskovici je postavljen leta 2004 ob širitvi Evropske unije, ki povezuje trte iz vseh takratnih članic EU in simbolizira prijateljstvo ter preseganje meja.

    Poseben pomnik imajo tudi kraški voli, ki so bili najmočnejši človekovi pomočnik pri obdelavi zemlje. Postavil ga je vaški kamnosek Jernej Bortolato. Našo ekskurzijo smo zaključili z ogledom njegove galerije, v kateri smo občudovali umetnine iz kamna. Žal je bil odsoten in nismo mogli obiskati njegove delavnice, le galerijo. Pri vhodnih vratih smo opazili obešeno drenovo metlo in izvedeli, da so s takimi metlam Pliskovljani pometali celo pod ograjami in zato so jih sosedje zbadali s smetlarji

    Začeli smo v hostlu in zaključili prav tam, ob kavici, vročem čaju in ali nazdravili s kozarcem zdravega…
    Gospa Laura nas je povabila na pohod Od kala do kala in Pohod po Pliskini poti. Zahvalili smo se ji. ker se je maksimalno potrudila, da spoznamo vas in odnesemo domov čim več in najboljše vtise.

    Zabeležila: M. Gaberšnik
    Fotografije so prispevali: Branko G., Ivanka B., Irena Š., Lidija B.N.

    [metaslider id=”11788″]

    klikni na fotografijo, da jo povečaš

    št. ogledov: 349
  • Imaste kej za pusta hrusta?

    Imaste kej za pusta hrusta?

    Pust hrust mastnih ust je že pred vrati in tudi v kuhinji skupine K(r)uharije UTŽO je v predpustnem času zadišalo po starih domačih pustnih jedeh.

    Kraljica tokratne obložene mize je bila ocvirkova potica. Kuhale pa smo tudi ječmen s suhimi rebrci, cvrle krofe ter jogurtove miške.

    Običajno se klasična sladka potica peče za božične in velikonočne praznike, v pustnem času pa je poleg obilice drugih pustnih dobrot – krvavic in klobas, kislega zelje in repe zabeljene z ocvirki, matevža, ječmena s suhimi svinjskimi rebrci in kuhane svinjske glave ali rilca, pa tudi krofov, flancat in mišk – na mizi tudi ocvirkova potica: slana potica, ki ji ponekod pravijo tudi ocvirkovka ali špehovka, katere posebnost pa je njen nadev. Namesto z orehi in lešniki je ta nadevana z ocvirki.
    Kot se za uvod v pustno mastno obilje spodobi, je ocvirkov nadev kot nalašč za potico tega obdobja. Ocvirkova oziroma špehova potica je starejša pustna jed, kot so krofi.

    Tudi pustna miza naše skupine se je šibila pod pripravljenimi dobrotami, saj tradicija veleva, da mora biti karnevalska hrana mastna, ocvrta in posuta s sladkorjem. To so upoštevale tudi udeleženke skupine in za obed poleg ocvirkove potice pripravile tudi okusen in slasten ječmen s suhimi svinjskimi rebrci in panceto. Ni pa manjkalo niti najbolj priljubljenih sladkih pustnih dobrot, zlatorjavih, rahlih in dišečih krofov in mišk.

    jećmen
    ocvirkovka
    krofi
    miške

    Ob branju našega prispevka, se vam verjetno že cedijo sline, tako kot so se tudi našim dekletom, saj je med pokušino v trenutku zmanjkalo vseh pripravljenih zares okusnih in slastnih jedi.

    Še je čas, da tudi vi v pustnem obdobju pripravite jedi po njihovih priloženih preverjenih receptih, ki vam bodo zagotovo tudi uspele.

    Pa pohitite in ne zamudite pustnega veselja in dobre hrane, saj pustnemu torku sledi pepelnična sreda, dan postenja in omejevanja hrane!

    Zapisala: Nevenka Tomšič

    Fotografije: N. Tomšič in I. Bratovič

    [metaslider id=”11699″]
    PUSTNI RECEPTI
    št. ogledov: 184
  • ČUDOVITA, NIKOLI DOGLEDANA, NEPOZABNA ANDALUZIJA

    ČUDOVITA, NIKOLI DOGLEDANA, NEPOZABNA ANDALUZIJA

    Z Mirjam Čendak smo obiskali špansko pokrajino Andaluzijo. Leži na JV Španije, ima razgibano površje, reko Guadalquavir, obale Sredozemskega morja in Atlantika. Naš potep je Mirjam začela z glasbo in plesom flamenka, ki ga je UNESCOproglasil za mojstrovino svetovne dediščine. Andaluzija je najdlje ostala pod mavrsko oblastjo. Z zmago kraljice Isabele in kralja Ferdinanda se je leta 1492 končala z rekonkvisto (izgon Mavrov). Mavre so Evropejci imenovali vse muslimanske zavojevalce (l. 711) in priseljence iz severne Afrike. Njihova 700 let trajajoča prisotnost je vplivala na specifično zlitje španske in mavrske civilizacije, kulture in arhitekture, kar smo spoznali na predavanju.

    Prva postaja, GRANADA: hrani mojstrovino islamske umetnosti Alhambro, ki jo je dala zgraditi dinastija Nasridov. Je več kot palača. Opisali bi jo lahko kot mesto znotraj mesta Granade.

    V zavetju obsežnega zidovja so vrtovi, paviljoni, poslopja palače, Alcazaba (oziroma trdnjava) in celo majhna medina, kar v arabščini pomeni mesto. Dopolnjujejo jo Generalife (poletna palača) in vrtovi, ki so imenitno obnovljeni in vzdrževani. Karel V. je del podrl in dal zgraditi kraljevo palača, ki se nadaljuje s krožnim dvoriščem. Na ostankih mošeje so sezidali mogočno stolnico in kraljevo kapelo, v kateri sta pokopana katoliška monarha. Ne glede na vse posege nam nudi pogled v muslimansko umetnost zadnjih mavrskih vladarjev na španskih tleh. Alhambra, Generalife – UNESCO!.

    Naslednje mesto, ki smo ga ob slikah in besedah obiskali, je bila MALAGA. Je pristaniško mesto, mesto plaž, živahno, z modernim utripom. Kulturna dediščina: Alcazaba, mavrska trdnjava in palača z vrtovi, fontanami; rimsko gledališče; renesančna stolnica. Mesto je rojstni kraj Pabla Picassa.

    RONDA slikovito mesto ob reki Guadalevin, ki je zarezala več kot 100 m globok kanjon El Tajo in ga deli na dva dela. Povezuje ju »dramatičen« kamnit most, ki raste iz sten soteske. Mesto ima najstarejšo areno za bikoborbe.

    GIBRALTAR, v antičnem svetu znan kot Mons Calp, eden od legendarnih Herkulesovih stebrov in konec takrat znanega sveta. Od 18. stol. je britanska posest. Tu se spogledujeta Evropa in Afrika. Preliv loči Sredozemsko morje od Atlantika. Po mejnih formalnostih so si ogledali zanimivosti: 426 m visoko Gibraltarsko skalo, precej izumetničeno kraško jamo sv. Mihaela, tunel velikega obleganja iz časa bojev med Španci in Britanci. Po delu tunela se turisti lahko sprehodijo in opazujejo vojaško opremo, uniforme vojakov, poteke raznih bitk. Velika atrakcija so še opice makako, kot edine prostoživeče v Evropi so zaščitene. Rade nagajajo obiskovalcem. S skale lahko opazujemo živahen pomorski promet.

    Postanek v TARIFI, najjužnejši točki Evrope, pogled na dobro ohranjeno trdnjavo Guzman. Tarifa je priljubljena deskarjem in deskarjem z zmaji.

    Sledi krajši sprehod po najstarejšem stalno naseljenem mestu v Zahodni Evropi, CADIZU, ki je pomembno pristaniško mestu.

    ITALICA, v neposredni bližini Seville: je arheološko najdišče prvega rimskega mesta na Pirenejskem polotoku. Dobro so ohranjeni temelji mesta, zlasti čudoviti mozaiki. Z malo domišljije se sprehajamo po bivališčih, oziramo v trgovine in delavnice; sedemo v rimsko gledališče ali pa z dvignjenim palcem gladiatorju v amfiteatru podarimo življenje. Morda srečamo tukaj rojena rimska cesarja Trajana in Hadrijana.

    Še nekaj kilometrov in že smo v SEVILLI, prestolnici Andaluzije, kjer so svoj pečat pustile mnoge civilizacije. Znamenitosti, ki jih morate obiskati:
    kraljevo palačo Alcazar biser – mudejarskega sloga, v katerem se prepletajo mavrske, gotske in renesančne oblike. Obdajajo jo čudoviti vrtovi, ribniki in je kraljeva rezidenca še danes; sledijo: največja stolnica na svetu posvečena sv. Mariji sedeči, z grobom Krištofa Kolumba, zvonik Giralda (nekdanji minaret), trg Plaza Espagna (1929), Indijski arhiv, ki hrani dokumente iz španskih kolonij v Ameriki, Muzej lepih umetnosti, Setas de Sevilla – seviljske gobe, moderna lesena struktura sredi mesta. Alcazar, stolnica in arhiv so na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

    MEDINA AZAHARA – sijoče mesto – so ruševine ogromnega in utrjenega arabskega srednjeveškega palačnega mesta, nekoč prestolnice kordovskega kalifata. UNESCO!

    CORDOBA, mesto znano po svoji bogati zgodovini, ki spaja rimske, islamske in krščanske vplive. Staro mestno jedro je na Unescovem seznamu. Največji dragulj mesta je Mezquita, nekoč mošeja, danes katedrala Marijinega vnebovzetja. In ni le vir ponosa za prebivalce Córdobe, ampak tudi vzbuja občudovanje obiskovalcev zaradi spektakularnosti impresivnega kompleksa in izjemne lepote njegovih elementov in okrasja. Ti so: arkadna stebriščna, dvorana z 856 stolpi z dvojnimi loki, ki so povišali strope. Edinstveni so rdeče-beli loki. Osrednja kupola je obložena z modrimi keramičnimi ploščicami z zvezdastimi vzorci, molitvena niša je bogato pozlačena in okrašena. Sredi mošeje je zgrajena krščanska katedrala. Za konec smo se sprehodili še po nekdanji judovski četrti.

    Andaluzija pa ne navdušuje le s prizori iz preteklosti. Očara tudi s sedanjostjo. Izven mest nas na vsakem kilometru pozdravlja obdelana pokrajine nepreglednih nasadov oljk, agrumov, vinogradov, na drugi strani polja, ki bodo rodila žita ali zelenjavo. Vmes pa čepijo bele vasice. Pogled nam seže do zasneženih gora in skoraj hkrati do toplega morja. Skrb za povezanost krajev se kaže v odličnih, hitrih cestah.

    [metaslider id=”11551″]

    klikni na fotografijo, da jo povečaš

    Prisrčna hvala gospe Čendakovi za predavanje, ki ga je dopolnjevala s fotografijami. Priporočam, da jih pozorno pogledate, ker le tako boste dobili pravo podobo Andaluzije.

    Poslušala in beležila Marica Gaberšnik
    Fotografije iz osebnega arhiva Mirjam Čendak
    Na predavanju nas je slikala I. Bratovič

    klikni na fotografijo, da povečaš galerijo

    Januar 2026                            

    št. ogledov: 348
  • Eno poglavje letošnjih delavnic “digitalnega vsakdana” smo spravile pod streho

    Eno poglavje letošnjih delavnic “digitalnega vsakdana” smo spravile pod streho

    Z januarsko delavnico smo končali cikel raziskovanja spletne pošte, natančneje g-maila, katerega uporablja velika večina naših članov. Naučili smo se urejati nastavitve, ustvarjati oznake, mape in z njimi povezane filtre,… Naučili smo se, kako pošto nastaviš, da se odpošlje ob določeni uri ali kak drugi dan, kako se ustvari pošto, ki jo prejemnik lahko prebere samo v vnaprej omejenem obdobju in je ne more izpisati ali posredovati…

    Uredili smo svoje stike, pregledali tudi ostale googlove storitve, ponovili pravila postavljanja gesel in uredili svojo dvostopenjsko prijavo in še kaj drugega….

    Skratka: vsak dan uporabne in koristne veščine!

    Ob zaključku naj še enkrat poudarim, da se moramo na spletu obnašati samozaščitno. Zato prilagam sliko, za katero na spletnem mestu https://www.varninainternetu.si/ svetujejo, da jo nalepimo na hladilnik.

    Članek je objavljen pod naslovom »Pomagajte svojim staršem«, mi pa se srečujemo ravno zato, da si lahko pomagamo sami in med sabo!

    Preberite na https://www.varninainternetu.si/pomagajte-svojim-starsem-na-spletu/
    Povezava na letak, ki si ga lahko izpišete, pa je LETAK-8-nasvetov_FINAL-oblikovanje.pdf

     V zadnjem obdobju se nas je veliko spotaknilo ob FB objave, kjer te strašijo, da imaš na telefonu virus, ki ga ogroža ali ti nudijo možnost, da preveriš, kdo zalezuje tvoj profil….
    Da jim bolj zaupaš, je med uporabniki naveden tudi (najmanj) eden izmed tvojih FB prijateljev in vabijo te da klikneš in preveriš… Zlahka človeka zamika, da klikne, pogleda… Z radovednostjo ni pravzaprav nič narobe, vendar povezava na katero klikneš za nadaljevanje prej ko slej zahteva, da vpišeš svoje ime oz. e-naslov in seveda geslo. To pa so podatki, za katerimi »ribarijo«. Naši podatki so najdragocenejša valuta na medmrežju in zato skrbno pazimo, komu in zakaj jih posredujemo.

    Ko dobite sporočilo, ki vam je sumljivo, najprej v iskalnik vpišite naslov ali del sporočila in dobili boste seznam objav, kjer bo pisalo, za kaj gre.

    Veliko je slovenskih spletnih portalov, kjer lahko preverite, recimo https://www.varninainternetu.si/nasveti/ ali https://safe.si/nasveti ali https://www. cert.si/category/varnostna-obvestila/ in veliko drugih….

    št. ogledov: 170