Ni praznikov brez jelke in brez adventnega venčka. Da bo adventni čas lep in čaroben, smo na Univerzi za tretje življenjsko obdobje zadnjo sredo v novembru organizirali delavnico pod okriljem Cvetličarne Brigita, katero je vodila Metka Klanac in izdelali unikatne adventne venčke in božično novoletne aranžmaje, ki lepšajo naš dom in nam prinašajo praznično vzdušje.
Adventni venček je narejen s smrečjem, različnimi dekorativnimi okraski in vsebuje štiri sveče. Vsaka sveča ima svoj simbol. Prva sveča predstavlja pričakovanje in upanje, druga je simbol miru, tretja veselja, četrta je simbol ljubezni. Na prvo adventno nedelja, 30. novembra smo v krogu svoje družine prižgali prvo svečo. Ostale sveče bomo prižgali naslednje tri nedelje.
Božično novoletna dekoracija pa bo krasila tudi vhodna vrata, ki so prvi korak k prazničnemu vzdušju.
Naj bo praznični decembrski čas, res nekaj lepega in čarobnega, preživimo ga skupaj z družino in prijatelji v pričakovanju božiča in prihajajočega novega leta.
Novembra smo v skupino kulturne klepetalnice povabili dr. Nino Seražin Lakota, zdravnico, diplomirano medicinsko sestro, mentorico zavestnega dihanja, certificirano mentorico zavednega starševstva pri Shefali Tsabary, priznani klinični psihologinji in avtorici svetovnih uspešnic o ozaveščenem starševstvu, ki razkriva revolucionarni pristop na tem področju. Kot pravi naša gostja, se je med branjem knjig dr. Shefali Tsabary navdušila nad njeno teorijo in se odločila za izobraževanje na njenem inštitutu.
Ta teorija med drugim zagovarja, da je treba krepiti otrokovo samozavest in njegovo čustveno odpornost, celotna družina mora skrbeti za zdrave in pristne medsebojne odnose; pri tem se morajo starši prilagoditi novim zahtevam in pričakovanjem. Kot osebnostno zrele osebe naj bodo zgled otroku, morajo mu postaviti jasno zastavljene meje, biti vešči v komunikaciji, ki posledično povezuje družinske člane in člane vsake skupnosti. V medsebojnih odnosih je pomembno sprejeti otrokove resnice z ustreznim izkazovanjem naklonjenosti. Če je otrok v stiski, ne sme biti nikoli prepuščen sam sebi. Z vprašanji, kako si, kaj potrebuješ, kaj te moti ipd. je treba najti pot do njegovih čustev, do njegove izpovedi. Med poslušanjem naj bodo starši pozorni, da bi si pridobili otrokovo zaupanje naj se izogibajo presojanju. Takšno doživljanje odnosov, polnih topline, povezanosti, zaščite, postane model za otrokove bodoče odnose z ostalimi: prijatelji, člani različnih skupnosti, partnerji.
Nekateri strokovnjaki zagovarjajo model permisivne vzgoje, ki se je pojavil v 20. stoletju in dopušča otroku izpolnitev vseh želja, možnost odločanja, izpolnjevanja vseh interesov. Starši skrbijo za njegovo osebno srečo, ne da bi mu postavljali kakršnokoli mejo, in se otroku popolnoma podrejajo. Posledice tega modela se žal poznajo v poznejšem razvoju otroka. V otroštvu je sicer samozavesten, ker mu je vse dovoljeno, v odraslosti se pojavlja problematično vedenje, ker ni navajen na prepovedi, ne pozna spoštovanja do drugih in ima občutek večvrednosti. V življenju vsakogar so potrebne tudi meje.
Ko posamezniki, ne glede na leta, naletijo na meje, se počutijo nemočni. Ko so nerazumljeni, odreagirajo burno, z jezo. Ena od oblik reakcij na jezo ali druga močnejša čustva je tudi agresija, ki je vedno bolj prisotna v naši družbi, in ruši medsebojne odnose. Da se agresivnost doma ali v šoli ne bi razširila in ostala obvladljiva, je treba čimprej odkriti ozadje konflikta, izvedeti za razloge, se z otrokom pogovarjati o emocijah in občutkih, ki so pripeljali do določene situacije, mu pomagati razumeti svoja čustva, občutke, svojo žalost. Če jih bo otrok razumel, se jih bo naučil tudi obvladovati.
Članice so se aktivno vključile v razpravo, s predavateljico spremljale novosti in spremembe na področju vzgoje, izvedele, kako napačni vzgojni prijemi posledično vplivajo na odraslost, debatirale o nesoglasjih med starši in starimi starši, o vlogi družine, prilagajanju vzgojnih metod ob hitrem spreminjanju življenja, o travmah, samozavesti … Srečanje se je zaključilo v sproščenem pogovoru. Naši gostji, ki nam je razkrila marsikatero novost s področja drugačne, sodobne vzgoje, želimo še veliko uspešnih spletnih predavanj, predavanj v živo, vodenja delavnic o zavestnem starševstvu, individualnih svetovanj mladim staršem, ki se k njej zatekajo po pomoč. Z njeno energijo ji kljub obilici dela vse to uspeva.
Zimski čas je čas kolin. Čas ki je za mnoge še vedno poseben družinski in vaški praznik. Eno izmed pomembnih opravil je tudi priprava ocvirkov.
Včasih je bilo v navadi, da se je po vasi neslo pokušino. V pokušino se je dalo krompir v kosih z ocvirki, kos jetrc, prate, špeha, kos rebrc, kos hrbta za juho. Ponekod je tako tudi še danes.
Ocvirki spadajo med najbolj priljubljene dodatke zimskim jedem. Če hočemo skuhati odlično enolončnico, polento, pražen krompir, zabeliti regrat, krompir v zevnici, pripraviti ocvrta jajčka z ocvirki ali ocvirkovo potico/ocvirkovko, moramo imeti dobre, domače ocvirke in mast, ki so pika na i naše vrhunske kuhinje.
Tudi za skupino K(r)uharije je bil praznik, ko so se na mrzel zimski dan srečale na prvi delavnici letošnjega študijskega leta in pripravljale krompir z ocvirki s prilogami kislega zelja in peko kruha.
Jedi so pripravljale s srcem in z velikim veseljem, tako da jim je vse odlično uspelo in v kuhinji je zadišal omamen vonj po domačih ocvirkih in kruhu.
Kot se ob velikem uspehu spodobi, so ob zaključku delavnice poskusile vse pripravljene dobrote in nazdravile s kozarcem dobrega črnega vina.
[metaslider id=”10544″]
Ocvirke lahko shranimo suhe ali jih zalijemo v mast.
Velika je razlika med kupljenimi in doma pripravljenimi ocvirki. Zato le pogumno in si pripravite domače ocvirke in mast. Ni težko.
Recepti so v prilogi. Priprava je zelo preprosta. Poskusite tudi vi!
Ponovno se srečajo v decembru, mesecu pričakovanja božiča in novega leta.
Tudi študijska skupina »Digitalni vsakdan« je zakorakala v novo študijsko leto. Začeli smo s spletno storitvijo, ki je v našem društvu najbolj razširjena in uporabljana, to je elektronska pošta, še natančneje google in njegov g-mail.
Upoštevali smo vaše želje in kakor smo zapisali v razpis za to študijsko leto, delamo z majhnimi skupinami – tako se lahko posvetimo vsakemu udeležencu posebej.
Prvo srečanje skupine je bilo namenjeno začetnikom pri uporabi elektronske pošte in v dveh šolskih urah smo se pogovorile o marsikateri računalniški temi in spletni storitvi. Pri tem pa je vsaka raziskovala na svojem pametnem telefonu: pošto (g-mail), zemljevide, prevajalnik in koledar.
Naslednje srečanje je imelo naslov »elektronska pošta in njeno črevesje«.
Vse prijavljene smo (in še bomo) razvrstili v skupine po 6 do 8 slušateljev in delavnica poteka v računalniški učilnici na Osnovni šoli Antona Žnidaršiča.
ŠE VEDNO SE LAHKO PRIJAVITE – ZA JANUARSKO SKUPINO !!!
Na srečanju na temo g-maila se posvetimo področjem:
Urejanje imenika
Uporaba oznak v poštnem predalu / »kreiranje map«
Kreiranje filtrov, ki vsako novo prispelo pošto sami spravijo v pravo mapo
Eno tako delavnico smo izpeljali ta ponedeljek, 17.11.25 in je odlično uspela. Naslednjih 6 prijavljenih pride na vrsto 15.12.25.
Ob zadostnem interesu bomo to delavnico ponovili tudi v naslednjem letu.
Če ima katera od udeleženk prejšnjih delavnic težavo z imenikom, oznakami ali kreiranjem filtrov, naj kar javi in pride na naslednjo razpisano delavnico – računalnikov je v učilnici dovolj in začetne pomoči pri prijavi ne bo potrebovala (ker se je že naučila), njena prisotnost tako ne bo moteča. Lahko pride, poleg pametnega telefona naj ima s sabo tudi beležko, da si bo zapisala tiste segmente, ki ji doma delajo težavo.
Pred vrati je mesec december, ko svoje domove okrasimo z različnim okrasjem. Ni praznikov brez jelke in brez adventnega venčka.Da bo adventni čas lep in čaroben tudi za vas, smo pripravili delavnico izdelave adventnih venčkov.
Delavnica izdelave adventnih venčkov bo v sredo, 26.11.2025 18.00 uri v mali dvorani TIB STORITVE d.o.o.
Cena delavnice: 10,00 evrov. Plačilo na delavnici.
Število udeležencev je omejeno.
Svojo prijavo pošljite na e-naslov: utzo.ilb@gmail.com najpozneje do sobote, 22.11.2025, ali nam sporočite v četrtek, 20.11.2025 na mobilni telefon: 041 77 99 81 v času med 15.00 in 16.00 uro.
Potrditev vaše prijave vam bomo sporočili v ponedeljek, 24.11.2025.
Skupino Spoznavajmo svet in domovino je 11.11.2025 čudovit jesenski dan pripeljal v Vodnjan. Pred prihodom v mesto so nas spremljali gosti oljčni nasadi in jesensko obarvani vinogradi. Na parkirišču nas je že čakala vodička Morena Matijaš in nam predstavila načrt ogleda »svojega« mesta. Že po prvih korakih smo lahko sklepali, da to ni običajno srednjeveško mestece. Leži na komaj 135 m nadmorske višine, kar nam bo olajšalo hojo, ni obzidja, ni kaštela. Bodo pa cerkvice, z murali poslikana pročelja, ki popestrijo kamnite mestne hiše.
Spoznavanje mesta (šele od leta 2003) smo začeli skozi park. Spremljal nas je otroški živžav na igralih in mogočno, neugledno poslopje. Zvedeli smo, da je to del nekdanjega kapucinskega samostana, katerega izgradnjo so meščani financirali sami. Po prihodu v Istro so samostan ukinili Francozi. Spremenjen je bil v vojaško bolnišnico, karanteno za obolele od malarije. V novejšem času so bili v njem vrtec, kinodvorana, nazadnje pa stanovanja. Samostanski zid so zrušili in spremenili v mestni park. Mimogrede smo prišli na osrednji mestni trg, kjer smo spili opoldansko kavo. Po pripovedi vodičke je tam, kjer je danes trg, stal kaštel (od leta 1300), v katerega je bil možen vstop prek dvižnega mosta. Stoletne nevarnosti so minile in po županovem ukazu so ga 1808 porušili ter prostor namenili osrednjemu mestnemu trgu. Na kaštel spominjajo bele plošče na trgu. Material so porabili za tlakovanje ulic. Na trg gledajo imenitne palače: baročna palača Bradamante (z uro, školjkami in grbom mesta Vodnjana v okenskem okrasju), mestna palača (v beneškem stilu), hiša Benussi, v bližini pa še palača Bettica, obe v gotsko-beneškem stilu, z zašiljenimi okenskimi loki. Danes je v slednji mestni muzej.
Tako ali drugače – Vodnjan je rojen iz kamna in tak je še danes. Preprost gradbeni material, obstojen in hkrati okras – zlasti plemiških in bogatih meščanskih hiš. Gospa Morena je vsako toliko zaustavila korak in nam usmerjala pozornost na kamnite stile (gotsko – beneški, baročni, renesančni) in detajle. Skoraj vsako hišo, zlasti vzdolž najdaljše ulice (približno 2 km) v Istri, v kateri so drug zraven drugega živeli obrtniki in trgovci, so hiše krasili unikatni grbi, kamnite glave, stebri, balkoni, okna in portali. Balkone so vodnjanski kamnoseki krasili z rastlinskimi motivi. Stebri so imeli uporabno in estetsko funkcijo. Krasili so jih v korintskem stilu. V zgornjih nadstropjih smo opazili tudi nekakšne kamnite nosilce z luknjo, v katere so vstavljali lesene palice, ki so jih uporabljali za obešanje in vlečenje ročno tkanih tkanin. Nekatere hiše imajo še kamnite stopnice – baladurje. Kamnite glave resnega videza nad okni ali vrati, kot da nas opazujejo in kontrolirajo življenje na ulici. Okrašena, večslojna okna (bifore, trifore) dajejo pročeljem razgiban, a skladen videz. Staro mesto pa ima še eno zanimivost najkrajšo in najožjo uličico (50 cm). Sreča, da smo vsi »elegantni« in smo se brez težav sprehodili skoznjo. Posebni so tudi obokani podhodi, ki so skrajšali pot z ene strani najdaljše ulice na drugo stran. V podhodu so zazidani tudi vsi vogali, da se tatiči in nepridipravi niso mogli skriti. Posebnost mesta so tudi notranja dvorišča, ki jih ogreva sonce (izredna zamisel) in dimniki – čisto vsak drugačne oblike.
[metaslider id=”10361″]
Vodnjan je znan kot mesto cerkvic.Kar 20 bi jih lahko našteli. Mi smo se ustavili le pred nekaterimi: pred cerkvijo sv. Jakoba kjer so l.1492 pisali mestni statut, v cerkvici sv. Križa je imela sedež bratovščina bičarjev, cerkev sv. Katarine je okrašena s srednjeveškimi freskami in grafiti, cerkev Gospe Karmelske v mestnem jedru ima bogato opremo in je izredno akustična, v cerkvi sv. Martina je delovalo inkvizicijsko sodišče. Obiskali smo baročno župnijsko cerkev sv. Blaža, ki je največja v Istri (56 m), z najvišjim zvonikom v Istri (62 m ) in ki spada med največje znamenitosti Vodnjana. Obiskujejo jo romarji s celega sveta. V cerkvi hranijo največ relikvij na svetu (300). Najbolj vredna pa so nerazpadla telesa svetnikov: sv. Leona Bembe, sv. Ivan Olinija in svetnice Nikoloze iz 15.stoletja. Relikvije je pred uničenjem v času francoske oblasti v Benetkah, rešil beneški slikar Gaetano Gretzler in jih podaril 1818 leta Vodnjanu. Cerkev krasijo slike tujih umetnikov, pa tudi meščana (samouka) Venerija Trevisana.
Med ogledom smo spoznali tudi najbolj zaslužne Vodnjance. Ne le ulice, spominske plošče, svojim zaslužnim možem so namenili mural, ki je ne le sodobna umetniška upodobitev, je hkrati neverjeten »učni pripomoček«, ki potrjuje, da Vodnjanci cenijo, ohranjajo svojo preteklost in jo želijo pokazati mladim naraščajem in svojim obiskovalcem. Ti so: Venerio Trevisian, tkalec, tapetnik in samouki slikar, ki je poslikal del sv. Blaža; Bartolomeo Biasoletto,lekarnar botanik, naravoslovec, ustanovitelj botaničnega vrta vTrstu; Angelo Cikon, dobrotnik pri odprtju šole in bolnišniice; Antonio Smareglia, skladatelj, najbolj znana opera Istrska svatba (vodnjanska tradicija, folklora); Pietro Marchesi, industrialec, izumitelj in umetnik, ki je uvedel elektriko v Vodnjan (prvi kraj v Istri); Erminijo Vojvoda, čevljar, kreator visoke obutvene mode, znan v Londonu in po celi Evropi. Pred odhodom domov smo obiskali sodobno oljarno. Tradicijo pridelave in predelave oljk so prevzeli številni mladi Vodnjanci. Olje je izredne kvalitete! Na sejmih po Evropi prejema najvišja mednarodna priznanja.
Že iz imen in priimkov smo sklepali, da so bili prebivalci kraja večinoma Italijani. Danes predstavljajo manjšino, vendar sta hrvaščina in italijanščina enakovredna jezika v šoli in uradih, dvojezična so tudi imena krajev. V mestu obstajajo še govorci, ki govorijo vodnjanski istriotski jezik, ki sega v romansko obdobje, pred beneško oblastjo.
To je nedokončana zgodba o in iz Vodnjana. Hvala gospe Moreni za vodenje »iz srca«!
Oktober 2025, beležila Marica Gaberšnik
Naši fotografi so pridno beležili vodnjanske zanimivosti, ta fotografija pa ima vir na internetu
